Jedro

Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila prejšnjemu upniku (preživninskemu upravičencu) le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Drugače povedano: dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku prenehala le, če za prehod terjatve ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom Obligacijskega zakonika, OZ).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi glede zakonskih zamudnih obresti od glavnice 1.177.545,00 SIT, sklep o izvršbi v tem delu razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo dolžničin ugovor in njeno zahtevo za povrnitev ugovornih stroškov v višini 16.500,00 SIT. Predlog dolžnice za oprostitev plačila sodnih taks je zavrglo.

Proti odločitvi, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njen ugovor in zahtevo za povračilo stroškov (1. in 2. točka izpodbijanega sklepa), se je zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka pritožila dolžnica, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je svojo preživninsko obveznost že poravnala neposredno zakonitemu zastopniku preživninskega upravičenca. Uveljavljanje vračila nadomestila preživnine je zato nedopustno.

Pritožba je delno utemeljena.

Dolžnica v pritožbi ni pojasnila, v čem naj bi bila bistvena kršitev določb izvršilnega oziroma pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus po uradni dolžnosti v okviru 2. odstavka

350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni zagrešilo nobene po uradni dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega oziroma izvršilnega postopka.

V delu, v katerem dolžnica meri na ugovorni razlog iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, velja v celoti pritrditi zaključku sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžničinega ugovora. Ugovor mora biti obrazložen. V njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odstavek 53. člena ZIZ). Ker dolžnica trditve o poravnavi preživninske obveznosti neposredno zakonitemu zastopniku preživninskega upravičenca v postopku na prvi stopnji ni podkrepila z nobenim dokazom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen ugovor štelo za neutemeljen. Predložitev izjave zakonitega zastopnika z dne 13.4.2005 v pritožbenem postopku predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki je pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Dolžničin ugovor pa je neobrazložen tudi zato, ker dejstva, na katera opira ugovor, niso pravno pomembna, saj izvršbe, dovoljene na podlagi izvršilnega naslova, ne morejo preprečiti. Z izplačilom nadomestila preživnine otroku je terjatev otroka po določbi 1. odstavka 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS (Ur. l. št. 25/97 s kasnejšimi spremembami, ZJPSRS) prešla na sedanjega upnika. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila prejšnjemu upniku (preživninskemu upravičencu) le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Drugače povedano: dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku prenehala le, če za prehod terjatve ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve (primerjaj s 419. členom Obligacijskega zakonika, OZ). V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo obveznosti zakonitemu zastopniku mladoletnega otroka njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril (2. odstavek 280. člena OZ). Ker dolžničina obveznost nasproti upniku s plačilom zneska očetu mladoletnega otroka brez upnikovega soglasja ni mogla prenehati, je zatrjevano dejstvo pravno nepomembno in je ugovor tudi iz tega razloga neutemeljen.

Pravilna uporaba materialnega prava pa je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti terjala spremembo izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od glavnice 1.177.545,00 SIT. Po določbi 3. točke 1. odstavka 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo, tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

ZJPSRS v 5. odstavku 21.d člena določa, da je obvestilo Sklada o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine, izvršilni naslov. Taka zakonska opredelitev pa ne pomeni, da navedeni izvršilni naslov zajema tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih preživninskih zneskov. Izvršilni naslov je v objektivnem smislu primeren za izvršbo, če so v njem navedeni predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (1. odstavek 21. člena ZIZ).

Izvršilni naslov - odločba Jamstvenega in preživninskega sklada z dne

29.10.2001, št. PS-00369/2001/002 z obvestili o uskladitvi nadomestila preživnine - ne vsebuje navedbe o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih zneskov. Določba

3. odstavka 28. člena ZJPSRS, na podlagi katere Sklad s prehodom terjatve vstopi v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj otroka, obveznost preživninskega zavezanca res povečju tudi za pripadajoče obresti in stroške postopka. Ne more biti dvoma, da ima upnik od zavezanca pravico terjati - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določa sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, ne da bi izvršilni naslov vseboval dolžnost njihovega plačila. Zakon upniku daje pravico, da zahteva zamudne obresti od izplačanih nadomestil preživnine, če predhodno pridobi izvršilni naslov za svojo, na zakonu temelječo terjatev.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da se delno ugodi ugovoru proti sklepu o izvršbi, kolikor se ta nanaša na zakonske zamudne obresti od 1.177.545,00 SIT, sklep v tem delu razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in

3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).