Jedro

ZPIZ-2 v četrtem odstavku 406. člena določa, da uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena ZPIZ-2, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve ZPIZ-2 uskladi svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena določba ne velja za tožnico, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2, tj. 1. 1. 2013, še ni bila uživalka pokojnine. Tožnica se je upokojila šele 22. 5. 2013, torej po uveljavitvi ZPIZ-2. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPIZ-2 za razliko od ZPIZ-1 ne omogoča več t. i. sočasnega dvojnega statusa upokojenca in zavarovanca, kar je omogočala določba 18. člena ZPIZ-1, ki je urejala izvzem iz zavarovanja. Po novi ureditvi v skladu z ZPIZ-2 se morajo vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki, obvezno vključiti v zavarovanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 20. 11. 2014 in št. ... z dne 9. 7. 2014 (I. točka izreka) ter odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila že v času redne zaposlitve, od 16. 5. 2002 vpisana v Poslovni register Slovenije kot samostojna podjetnica s popoldanskim s. p. Meni, da bi toženec navedeno dejstvo moral sam ugotoviti, in sicer na podlagi 12. člena ZPIZ-2, ki določa, da za zagotavljanje podatkov za izvajanje obveznega zavarovanja toženec pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vključno s podatki, ki so davčna tajnost. Sklicuje se na 1. odstavek 116. člena ZPIZ-2. Toženec jo je na isti dan »starostno upokojil« in ugotovil, da ima lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi 1. odstavka 15. člena ZPIZ-2 od 22. 5. 2013 do 30. 6. 2014. Navaja, da v vlogi za pridobitev pravice do starostne pokojnine pomotoma ni navedla, da ima popoldanski s. p. zgolj zato, ker je menila, da to ni pomembno, saj podlago za njeno upokojitev predstavlja delovno razmerje. Toženec je že pred uveljavitvijo 115. a člena ZMEPIZ-1 po uradni dolžnosti ugotavljal lastnost zavarovanca. Sklicuje se na druge podobne primere, ki jih je obravnaval in po uradni dolžnosti odpravil odločbo. Opozarja na spremembe in dopolnitve Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A), iz katerih izhaja, da tisti uživalci pokojnin, ki so na dan 31. 12. 2012 opravljali dejavnost in niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nimajo lastnosti zavarovanca. To pomeni, da jim ni treba vračati že izplačanih pokojnin in plačati prispevkov za socialno varnost za čas, ko so neupravičeno prejemali pokojnino, ker so opravljali neko dejavnost. ZMEPIZ-1A podaljšuje tudi rok za uskladitev statusa do 31. 12. 2015. Sklicuje se na določbo 115. a člena ZMEPIZ-1, ki v prvem odstavku ureja položaj vseh tistih upokojencev, ki jim je bila po uradni dolžnosti izdana odločba o lastnosti zavarovanca zaradi opravljanja samostojne dejavnosti in ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, tj. da so bili na dan 31. 12. 2012 uživalci pokojnine, ki niso uveljavili izvzema iz zavarovanja po 18. členu ZPIZ-1, imajo pa registrirano samostojno dejavnost ali so jo registrirali po upokojitvi. V skladu z določbo 1. odstavka 115. b člena ZMEPIZ-1 se tem osebam odpravijo vse odločbe tožene stranke, izdane po uradni dolžnosti. To pa ne pomeni, da lahko dejavnost, ob hkratnem prejemanju pokojnine, še nadalje opravljajo, temveč morajo v roku enega meseca od uveljavitve ZMEPIZ-1A, najkasneje do 31. 1. 2016 uskladiti svoj status. Ti zavarovanci so se morali odločiti bodisi za vključitev v zavarovanje na podlagi 116. člena ZPIZ-2 ali za prenehanje opravljanja dejavnosti. Če svojega statusa niso uredili, je to storila tožena stranka in po uradni dolžnosti ugotovila lastnost zavarovanca od prvega naslednjega dne po poteku navedenega roka. Navaja, da se ZMEPIZ-1A nanaša le na tiste osebe, ki so bile na dan 31. 12. 2012 že uživalci pokojnine, hkrati pa so na ta dan opravljale delo ali dejavnost. Navaja še, da je na Ustavnem sodišču RS že vložena zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti spornih členov ZPIZ-2, ki ne omogočajo samostojnim podjetnikom posameznikom, da bi prejemali polno pokojnino in hkrati opravljali še popoldansko samostojno dejavnost. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem., v nadalj. ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku glede na 81. člen v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadalj. ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 20. 11. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 9. 7. 2014. S slednjo je toženec odločil, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi 1. odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s sprem., v nadalj. ZPIZ-2) od 22. 5. 2013 do 30. 6. 2014. Iz obrazložitve izhaja, da je od 22. 5. 2013 do 30. 6. 2014 izpolnjevala pogoje za obvezno zavarovanje po 15. členu ZPIZ-2, kar pomeni, da je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Ker prijava v zavarovanje ni bila vložena, so bili izpolnjeni pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti.

6. V obravnavani zadevi je sporno ali je tožnica v obdobju od 22. 5. 2013 do 30. 4. 2014 izpolnjevala pogoje za obvezno zavarovanje po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-2 in ali je v njenem primeru glede uskladitve lastnosti zavarovanca mogoče uporabiti določbe 406. člena ZPIZ-2 ter 115. a in 115. b člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 111/2013 s sprem., v nadalj. ZMEPIZ-1).

7. ZPIZ-2 v 1. odstavku 15. člena določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica od 22. 5. 2013 dalje uživalka starostne pokojnine na podlagi odločbe toženca št. ... z dne 16. 9. 2013. Iz podatkov matične evidence zavarovancev izhaja, da od 22. 5. 2013 ni bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz izpisa iz Poslovnega registra Slovenije z dne 26. 5. 2014 izhaja, da je bila od 16. 5. 2002 v ta register vpisana kot samostojna podjetnica posameznica. Toženec je po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca in o tem obvestil tožnico z dopisom z dne 9. 6. 2014. Tožničin s. p. je bil 30. 6. 2014 izbrisan iz registra, o čemer je tožnica istega dne obvestila toženca.

8. ZPIZ-2 v četrtem odstavku 406. člena določa, da uživalec pokojnine, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2 opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca iz 14., 15. in 16. člena ZPIZ-2, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve ZPIZ-2 uskladi svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2. Ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da navedena določba ne velja za tožnico. Slednja namreč ob uveljavitvi ZPIZ-2, tj. 1. 1. 2013 še ni bila uživalka pokojnine. Nesporno je, da se je tožnica upokojila šele 22. 5. 2013, torej po uveljavitvi ZPIZ-2. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ZPIZ-2, za razliko od ZPIZ-1 ne omogoča več t. i. sočasnega dvojnega statusa upokojenca in zavarovanca, kar je omogočala določba 18. člena ZPIZ-1, ki je urejala izvzem iz zavarovanja. Po novi ureditvi v skladu z ZPIZ-2 se morajo vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot samostojni podjetniki posamezniki, obvezno vključiti v zavarovanje.

9. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da bi moral toženec sam na podlagi 12. člena ZPIZ-2 ugotoviti, da je tožnica vpisana v Poslovni register kot samostojna podjetnica. ZPIZ-2 v 12. členu sicer res določa, da toženec za izvajanje obveznega zavarovanja pridobiva potrebne podatke o zavarovancih in uživalcih pravic po ZPIZ-2 iz uradnih evidenc brez njihove predhodne pisne privolitve, vendar je v obravnavani zadevi potrebno upoštevati, da tožnica ni razkrila, da je v Poslovni register Slovenije vpisana kot samostojna podjetnica. V pritožbi sicer navaja, da je navedeno dejstvo pomotoma izpustila, vendar je že sodišče prve stopnje upoštevaje dejstvo, da v obeh vlogah za priznanje pravice do starostne pokojnine (novembra 2012 in aprila 2013) ni navedla tega dejstva ter upoštevaje njeno izobrazbo (univ. dipl. ekonomist) utemeljeno zaključilo, da so razlogi na njeni strani.

10. Pritožba se prav tako neutemeljeno sklicuje na določbi 115. a(1) in 115. b(2) člena ZMEPIZ-1, ki jih je uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 97/2014, v nadalj. ZMEPIZ-1A). Ključno je, da se ZMEPIZ-1 nanaša zgolj na tiste osebe, ki so bile na dan 31. 12. 2012 že uživalci pokojnin, bodisi da so bile na ta dan hkrati samozaposlene osebe (prvi odstavek 115. a člena ZMEPIZ-1), bodisi da so na ta dan hkrati opravljali delo ali dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po predpisih, ki urejajo invalidsko in pokojninsko zavarovanje (drugi odstavek 115. a člena ZMEPIZ-1). Pritožbeno sklicevanje na navedene določbe je ob nesporni ugotovitvi, da tožnica na dan 31. 12. 2012 še ni bila uživalka pokojnine, neutemeljeno, saj ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz citiranih določb. Glede na navedeno se pritožba neutemeljeno sklicuje na konkreten primer, ko je toženec odpravil odločbo o statusu zavarovanke, saj ne gre za enako dejansko in pravno stanje, kot pri tožnici.

11. Na drugačno rešitev zadeve ne vplivajo niti pritožbene navedbe o vloženi zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti spornih členov ZPIZ-2. 12. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti ter utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na njuno odpravo.

13. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obenem je v skladu s prvim odstavkom 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da tožnica, ker s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe.

(1) ZMEPIZ-1 v prvem odstavku 115. a člena določa, da se za samozaposlene osebe, ki so bile 31. decembra 2012 uživalci pokojnine in jim je bila izdana odločba zavoda po uradni dolžnosti o pridobitvi lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2 oziroma po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1, pa ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, se šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca. V drugem odstavku 115. a člena pa določa, da se za uživalce pokojnin, ki so 31. decembra 2012 opravljali delo ali dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, prijava v zavarovanje pa ni bila vložena, šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca.

(2) ZMEPIZ-1 v prvem odstavku 115. b člena določa, da toženec osebam iz prvega odstavka prejšnjega člena (tj. 115. a člena), ki jim je bila z odločbo ugotovljena lastnost zavarovanca, izda odločbo, s katero odpravi odločbo o ugotovljeni lastnosti zavarovanca. Ta odločba se šteje za odločbo, s katero je ta organ ugodil pritožbi uživalca, če o njej še ni odločil. Odpravi se tudi odločba o odmeri sorazmernega dela pokojnine, če je bila izdana. V drugem odstavku 115. b člena pa določa, da toženec osebam iz prejšnjega odstavka, ki jim je bilo z odločbo ustavljeno izplačevanje pokojnine, izda odločbo, s katero odpravi odločbo, s katero je bilo ustavljeno izplačevanje pokojnine, neizplačane pripadajoče zneske pokojnin pa poračuna brez zamudnih obresti.