Jedro

Dolžnik oziroma toženec je mož uslužbenke Okrajnega sodišča v A., ki na tem sodišču opravlja dela in naloge sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo ženo, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Šentjurju.

Obrazložitev

1. Upnik je 12. 5. 2015 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani - Centralnem oddelku za verodostojno listino vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12. 5. 2015 dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna v predlogu navedeno terjatev; dovolilo predlagano izvršbo; odmerilo upnikove stroške; in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in o njem odločalo Okrajno sodišče v A. 2. Okrajno sodišče v A. je predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je dolžnikova žena zaposlena na sodišču, ki bi moralo odločati v zadevi.

3. Predlog je utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je dolžnik oziroma toženec mož uslužbenke Okrajnega sodišča v A., ki na tem sodišču opravlja dela in naloge sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo ženo, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6. Ker uveljavljanje okoliščin utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Šentjurju.