Jedro

Starševskega dodatka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljeni po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati. Podaljša se lahko le ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, torej ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:"Tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 29. 11. 2016 in št. ... z dne 7. 6. 2016 ter priznanje podaljšanega starševskega dodatka zaradi potrebe po posebni negi in varstvu otroka, ugotovljene po uveljavljanju pravice do starševskega dodatka za dva otroka, se zavrne.

Stroški postopka tožnice bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje."

II. Stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirani odločbi in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Tožencu je naložilo, da za tožnico povrne na račun sodišča 228,63 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom za spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in novo sojenje. Tožnici je bila priznana pravica do starševskega dodatka od 8. 4. 2015 do 5. 7. 2016, torej za 365 dni s podaljšanjem za 90 dni zaradi rojstva dvojčic. Podaljšanje starševskega dodatka zaradi potrebe po posebni negi in varstvu otroka je bilo zavrnjeno po 5. odstavku 29. člena ZSDP-1, ki določa, da se ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, starševski dopust podaljša za dodatnih 90 dni. Pri tožnici ne gre za dejanski stan iz te določbe, ker je podaljšanje uveljavljala šele 3. 6. 2016 in ne ob rojstvu. 2. odstavek 66. člena ZSDP-1 napotuje zgolj na uporabo 2. do 7. odstavka 29. člena in 4. odstavka 31. člena tega zakona, ne pa na uporabo 32. člena ZSDP-1, ki ureja kasneje ugotovljeno stanje otroka. ZSDP-1 torej ne predvideva uporabe 32. člena pri starševskem dodatku. Tudi sicer je bila tožnica že nekaj dni po rojstvu seznanjena s palatoshizo ene od dvojčic.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev sodbe. Pri primerjanju pravnega položaja starševskega dopusta in njegovega podaljšanja s starševskim dodatkom gre za zelo podobni pravici, namenjeni uresničevanju načela enakosti pred zakonom, pravice do socialne varnosti in pravicam otrok. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon. Zakonodajalec ni imel namena prikrajšati staršev, ki podaljšanja ne uveljavijo ob rojstvu, do kasnejšega podaljšanja. Iz Predloga ZSDP-1 izhaja, da se starševski dodatek v primeru posebnih okoliščin, kot so določene v 29. členu ZSDP-1, podaljša. Zaradi enakega obravnavanja staršev, ki izrabljajo dopust, in tistih, ki so upravičeni do dodatka, se v primeru posebnih okoliščin pravica do starševskega dodatka podaljša v trajanju kot za podaljšanje starševskega dopusta. Z analogno uporabo 92. člena ZSDP-1 se lahko podaljšani starševski dodatek uveljavlja najmanj do konca uživanja osnove pravice, ne glede na to, kdaj je obstajala oziroma se je ugotovila potreba po posebni negi in varstvu. Uveljavlja povrnitev stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Predmet sodne presoje in dejanske okoliščine konkretnega primera

6. V obravnavani zadevi gre za spor o podaljšanju starševskega dodatka zaradi potrebe po posebni negi in varstvu otroka, ugotovljene po uveljavljanju pravice do starševskega dodatka. Predmet presoje je pravilnost in zakonitost zavrnilnih odločb, ker tožnica podaljšanja starševskega dodatka ni uveljavljala ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka (s podaljšanjem zaradi rojstva dvojčkov), temveč zaradi kasneje ugotovljene potrebe po posebni negi in varstvu.

Tožnici je bila ob rojstvi dvojčic1 priznana pravica do starševskega dodatka od 8. 4. 2015 do 5. 7. 2016, torej v trajanju 365 dni s podaljšanjem 90 dni zaradi rojstva dvojčic2. Ena od dvojčic se je rodila s palatoshizo, pri obeh pa je bil kasneje diagnosticiran zlasti upočasnjen razvoj z abnormno nevrološko simptomatiko, zaradi česar je tožnica 3. 6. 2016 vložila zahtevo za podaljšanje pravice do starševskega dodatka zaradi kasneje ugotovljene potrebe po posebni negi in varstvu dvojčic.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).3 Ureja pravice iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, določene v 14. členu, in pravice do družinskih prejemkov, predpisane v 62. členu. Loči torej med pravicami iz zavarovanja za starševsko varstvo, do katerih so upravičeni le zavarovanci za starševsko varstvo iz 8. člena ZSDP-1, in pravicami do družinskih prejemkov. Starševski dodatek za razliko od materinskega, očetovskega in starševskega dopusta ter nadomestila, ni pravica iz zavarovanja, temveč družinski prejemek. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi bistvenega pomena.

8. Po 63. členu ZSDP-1 je starševski dodatek denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po tem zakonu. Pravico do nadomestila imajo osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta in osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila (41. člen ZSDP-1). Gre torej za družinski prejemek staršem, ki ob rojstvu otroka niso zavarovani za starševsko varstvo, kot na primer brezposelnim, ki niso uživalci denarnega nadomestila med brezposelnostjo, in študentom. Namen obravnavanega dodatka je v denarni pomoči staršem in ima naravo socialnega korektiva. Znaša 252,04 EUR. Skladno s 1. odstavkom 66. člena ZSDP-1 pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka. Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka, sicer pa pripada pravica do starševskega dodatka od prvega dne naslednjega meseca, in se trajanje pravice skrajša sorazmerno zamujenemu roku za uveljavljanje pravice (92. člen ZSDP). Starševski dodatek se lahko tudi podaljša, vendar le v zakonsko določenih primerih.

9. V 2. odstavku 66. člena ZSDP-1 je eksplicitno določeno, da se za podaljšanje starševskega dodatka smiselno uporabljajo določbe 2. do 7. odstavka 29. člena in 4. odstavka 31. člena tega zakona.4 V 29. členu ZSDP-1 so določeni primeri oziroma razlogi, zaradi katerih se starševski dopust lahko podaljša že ob uveljavitvi pravice do starševskega dopusta. Podaljša se ob rojstvu dvojčkov ali posvojitvi dvojčkov ali dveh različno starih otrok do treh let (2. odstavek), ob rojstvu več hkrati živo rojenih otrok (3. odstavek), ob rojstvu nedonošenčka (4. odstavek), ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (5. odstavek), in v primeru, ko starša že ob rojstvu otroka varujeta in vzgajata dva oziroma več otrok (6. odstavek). Podaljšanja starševskega dopusta se na podlagi 7. odstavka 29. člena ZSDP-1 seštevajo.

Po izrecni določbi 2. odstavka 66. člena ZSDP-1 se torej pravica do starševskega dodatka ob uveljavitvi lahko podaljša v primerih, kot so za podaljšanje starševskega dopusta ob uveljavitvi določeni v 2. do 6. oziroma 7. odstavku ZSDP-1. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov5 (Pravilnik) zato v 6. členu povsem zakonito določa, da se pravica do podaljšanega starševskega dodatka zaradi rojstva dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok, rojstva nedonošenčka ali nedonošenčkov, rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ter ko starši že ob rojstvu otroka varujejo in vzgajajo najmanj dva ali več otrok v starosti do končanega prvega razreda osnovne šole, uveljavlja istočasno s pravico do starševskega dodatka. Čeprav se dopust v primeru kasneje ugotovljenega zdravstvenega stanja otroka lahko podaljša tudi po uveljavitvi pravice do starševskega dopusta, pa to za starševski dodatek, kot utemeljeno opozarja pritožba, ne velja.

10. 32. člen ZSDP-1 sicer določa, da ima eden od staršev, če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta iz 29. člena tega zakona, otrok pa še ni dopolnil starosti 18 mesecev, pravico do starševskega dopusta 90 dni od dneva priznanja pravic. Vendar je uporaba 32. člena ZSDP-1, ki predpisuje možnost podaljšanja starševskega dopusta tudi v primeru kasneje ugotovljenega zdravstvenega stanja otroka oziroma kasneje ugotovljene potrebe po posebni negi in varstvu otroka, pri starševskem dodatku izključena. Pomeni, da starševskega dodatka zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljeni po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati. Podaljša se lahko le ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, torej ob uveljavitvi pravice do starševskega dodatka. Drugačna razlaga in uporaba citiranih določb ZSDP-1, na način kot jih je tolmačilo sodišče prve stopnje, torej da se starševski dodatek na podlagi 92. člena ZSDP-1, ob izključitvi uporabe nezakonitega 6. člena Pravilnika in ob ustavno skladni razlagi 2. odstavka 66. člena v zvezi z 32. členom ZDSP-1 podaljša tudi, če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, je zmotno in zato nesprejemljivo. Takšna ureditev starševskega dodatka, ki ga torej ni mogoče podaljšati v primeru kasneje ugotovljene potrebe po posebni negi in varstvu otroka, po stališču pritožbenega sodišča iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju te sodbe, ni neustavna. Sodniki so po 125. členu Ustave RS6 pri sojenju vezani na ustavo in zakon ter zakonske določbe dolžni interpretirati in uporabljati ustavno skladno, v obravnavanem primeru pa iz navedenih razlogov ni nobene potrebe po ustavno skladni razlagi obravnavanih določb ZSDP-1. 11. Čeprav je zakonodajalec podaljšanje starševskega dodatka v primerih iz 2. do 7. odstavka ZSDP-1 predvidel prav zaradi enakega obravnavanja staršev, ki so upravičeni do dopusta, in staršev, ki jim pripada dodatek, pa ureditvi, po kateri podaljšanje starševskega dodatka ni mogoče v primeru naknadne potrebe po negi in varstvu otroka, prav zaradi predhodno obrazložene različne pravne narave starševskega dopusta in starševskega dodatka, ni mogoče očitati neskladnosti s 14. členom Ustave RS. Načelo enakosti pred zakonom oziroma prepoved diskriminacije je seveda ustavno varovana kategorija. V 14. členu Ustave RS je določeno, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Prepoved diskriminacije pomeni prepoved razlikovanja na osnovi osebnih značilnosti posameznika pri zagotavljanju, uresničevanju in varovanju temeljnih pravic. Načelo enakosti pa pomeni zagotavljanje enakopravnosti pravnih subjektov, tako da se bistveno enake primere obravnava enako in bistveno različne različno. To načelo je kršeno, kadar enako ali neenako pravno obravnavanje ni razumno in stvarno upravičeno.

Vendar položaj upravičenca do starševskega dopusta, ki je zavarovanec za starševsko varstvo, ne more biti bistveno enak položaju upravičenca do starševskega dodatka, ki ni zavarovanec za starševsko varstvo in zato upravičen do denarnega prejemka kot denarne pomoči. Iz navedenih razlogov načelo enakosti ni kršeno. Kršena pa ni niti pravica do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS, niti pravice otrok iz 56. člena Ustave RS.

12. Po 50. členu Ustave RS imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država pa ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vendar je po ustavo sodni praksi7 zakonodajalčevo polje proste presoje pri urejanju vprašanj s področja gospodarske in socialne politike še posebej široko in ima na področju socialne varnosti široko polje samostojnega odločanja. V tem okviru je urejena tudi pravica do starševskega dodatka in njeno podaljšanje v zakonsko dopustnih primerih. Pravica do socialne varnosti se uresničuje tudi preko drugih pravic s področja socialne varnosti, na primer z denarno socialno pomočjo pod pogoji, kot jih določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre).8 Poleg tega ima eden od staršev pod zakonskimi pogoji, pravico do dodatka za nego otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo9. V 56. členu Ustava RS zagotavlja otrokom posebno varstvo in skrb ter posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Nedvomno so vsi otroci upravičeni do nege in varstva, otroci z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajno hujšo boleznijo otrok pa do posebne nege in varstva, vendar starševski dodatek ni pravica otroka, temveč pravica staršev.

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Ker je tožnica torej prejemala starševski dodatek, ki ga zaradi motnje v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajne hujše bolezni otroka, ugotovljene po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, ni mogoče podaljšati, je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni odločbi neutemeljeno odpravilo in posledično zadevo neutemeljeno vrnilo v ponovno upravno odločanje. Toženec je namreč z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma pravilno in zakonito zavrnil njeno zahtevo za podaljšanje starševskega dodatka zaradi kasneje ugotovljenega zdravstvenega stanja otroka oziroma kasnejše potrebe po posebni negi in varstvu otroka.

14. Iz vseh predhodno navedenih materialnopravnih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in v skladu s 5. točko 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremeniti tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Torej na temelju 1. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)10 tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje podaljšanega starševskega dodatka, četudi bi zdravstvena komisija ugotovila kasnejšo potrebo po posebni negi in varstvu, zavrniti.

Stroški postopka

15. Ker tožnica, ki jo zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči,11 ob spremenjeni sodbi s tožbenim zahtevkom ni uspela, je bilo posledično potrebno skleniti še, da stroški postopka na prvi stopnji bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča (2. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).

16. Hkrati je bilo ob toženčevem uspehu s pritožbo potrebno skleniti še, da tudi stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. Tožnico namreč tudi v pritožbenem postopku zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči.12 1 8. 4. 2015. 2 Odločba z dne 15. 4. 2015. 3 Ur. l. RS, št. 24/2016 s spremembami. 4 V 4. odstavku 31. člena ZSDP-1 je določeno, da v primerih, ko je razlog za pravico do daljšega starševskega dopusta rojstvo dveh ali več hkrati rojenih ali posvojenih otrok, pa eden umre, staršema preneha pravica do pripadajočega dela daljšega starševskega dopusta. 5 Ur. l. RS, št. 89/2014. 6 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 7 Na primer U-I-330/1996. 8 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 9 79. člen ZDSP-1. 10 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 11 Odločba BPP št. 631/2016. 12 Odločba BPP št. 550/2017.