Jedro

Zatrjevanje obdolženca - prodajalca kmetijskega zemljišča, kupcu, da bo zemljišče v kratkem spremenjeno v zazidljivo zemljišče, ni moč oceniti kot lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerega je oziroma bi bil kupec spravljen v zmoto glede vrste zemljišča.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega D.S. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženec po členu 358. ZKP o p r o s t i obtožbe, da je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil drugega z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljal, da je ta v škodo svojega premoženja nekaj storil, s tem, ker se je dne 13.6.1997 v .. v stanovanju na B.. cesti 49 z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, dogovoril z M.P., da mu proda kmetijsko zemljišče parc. št. 758/8 k.o. ... za ceno 120 DEM/m2 in mu pri tem natvezil, da bo zemljišče v kratkem času spremenjeno v zazidljivo stavbno zemljišče, saj je na občino .. že vložil predlog za spremembo namembnosti zemljišča, kar ni bilo res, saj je predlog v resnici vložil šele 11.7.1997 ter da pozna župana V.G., zato bodo s pomočjo L.G., ki prav tako pozna župana, spremembo namembnosti hitro uredili, zatrdil pa je tudi, da je na zemljišču voda, elektrika in telefon, kar prav tako ni res, saj mimo navedene parcele potekajo samo telefonski in elektrovod ter vodovod in bi bilo mogoče parcelo priključiti na omenjne komunalne naprave samo z upravnimi dovoljenji upravljalcev in dodatnimi stroški ter s takim lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin zapeljal M.P., da mu je dne 13.6.1997 izročil aro v višini 15.000 DEM v protivrednsoti 1.362.275 SIT, denarja pa tudi po več pozivih ni vrnil in tega namena že od vsega začetka ni imel, saj ga je potreboval za plačilo svojih dolgov ter si tako pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 1.362.275 SIT, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, obremenjujejo proračun.

Oškodovanec M.P. se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po členu 217/I KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu je v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka in premoženjskopravni zahtevek oškodovanca.

Zoper sodbo se je iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 370. člena ZKP) pritožil obdolženčev zagovornik ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti; podrejeno pa tako, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec iz Ljubljane NN je v svojem mnenju, podanem skladno z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlagal ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja goljufije. Kaznivo dejanje goljufije stori tisti, ki z namenom, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Že iz opisa obdolžencu očitanega dejanja izhaja, da se je z oškodovancem dogovorjal za prodajo kmetijskega zemljišča. Da je oškodovanec še pred izročitvijo are vedel, da je zemljišče (parc. št. 758/8 k.o. ...) kmetijsko zemljišče, ne izhaja le iz zagovora obdolženca, temveč tudi iz izpovedb oškodovanca in njegovega očeta.

Tako glede na izvedeni dokazni postopek ni dvoma, da je bil predmet prodaje kmetijsko zemljišče. Postopek spremembe namembnosti nekega zemljišča se lahko začne na predlog lastnika zemljišča, vendar pa o spremembi namembnosti odloča pristojni upravni organ po izvedenem upravnem postopku. Te okoliščine oziroma dejstva, pa lahko oseba, ki ima interes za nakup zemljišča preveri pri upravnem organu ali v javni knjigi (zemljiška knjiga). Zato zatrjevanje obdolženca - prodajalca kmetijskega zemljišča, oškodovancu - kupcu, da bo zemljišče v kratkem spremenjeno v zazidljivo zemljišče, ni moč oceniti kot lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerega je, oziroma bi bil kupec spravljen v zmoto glede vrste zemljišča. Res je sicer obdolženec oškodovancu zatrjeval, da je že podal predlog za spremembo namembnosti, kar se je izkazalo za neresnično, saj ga je podal šele mesec dni za tem. Vendar pa gre pri tem za podatek, ki je tudi preverljiv pri upravnem organu. Enako tudi zatrjevanje glede okoliščin, da so na parceli (ki je kmetijsko zemljišče) že voda, elektrika in telefon. Ne le da je splošno znano, da je mogoče pridobiti navedene priključke le za stavbno zemljišče, seveda na podlagi komunalnega dovoljenja (ob plačilu komunalnih prispevkov), kar pa navedeno zemljišče ni bilo in je to vedel tudi oškodovanec, temveč gre tudi za okoliščine, katere je pravtako moč preveriti pri upravnem organu. Ne le, da opis dejanja tako ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja goljufije, temveč tudi izvedeni dokazni postopek dopušča resen dvom o obdolženčevem goljufivem namenu ob prodaji zemljišča. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika obdolženega ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe za očitano mu kaznivo dejanje goljufije.

Izrek o stroških postopka temelji na določilu prvega odstavka 96. člena ZKP.

Izrek o premoženjskopravnem zahtevku temelji na določilu tretjega odstavka 105. člena ZKP.