Jedro

Direktor je bil vsaj dva meseca seznanjen s stanjem prokurista, z njegovimi osebnimi težavami in kako te vplivajo na kakovost dela, a ga je vseeno pustil opravljati isto delo zgolj z dodatnim nadzorom. Delo prokurista se je nesporno nanašalo na izvensodno in sodno izterjavo terjatev, zato ga je moral opravljati posebej skrbno, ker so v sodnih postopkih določeni prekluzivni, zakonski roki. Poslovodja je tudi vedel, da prokurist prevzema sodno pošto.

Ni bilo dovolj, da je direktor zgolj poostril nadzor, temveč bi moral od začetka poletja 2021 poskrbeti, da sodna pošta ne prihaja v roke prokurista, sicer je izpostavil tožečo stranko potencialni nevarnosti zamude nepodaljšljivih rokov.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in II. točki izreka tako, da se glasita:

I."I. Zavrne se predlog tožeče stranke z dne 14. 2. 2022 za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 15. 9. 2021 o ustavitvi postopka.

II.Zavrne se predlog tožeče stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti na sklepu z dne 15. 9. 2021."

II.Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 653,31 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo predlogu tožeče stranke z dne 14. 2. 2022 za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 15. 9. 2021 o ustavitvi postopka (I. točka izreka). Razveljavilo je klavzulo o pravnomočnosti sklepa z dne 15. 9. 2021 (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve sklepa povrniti toženi stranki stroške pravdnega postopka 1.486,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je imela tožeča stranka dogovorjen način poslovanja, po katerem je prokurist v skladu z dogovorjenim protokolom in rednim tedenskim nadzorom direktorja skrbel za izterjavo terjatev. Prokurist je poleg spisa v fizični obliki, v katerega je po dogovorjenem protokolu vpisoval in vlagal vso prejeto pošto, na poseben obrazec vpisoval roke plačil in vodil elektronsko evidenco plačil. Tako direktor kot prokurist sta potrdila, da je direktor redno tedensko izvajal nadzor nad delom prokurista tako, da sta skupaj pregledala zadeve in se pogovorila o načinu izterjave, pri čemer sta se vsakodnevno pogovarjala o zadevah, saj sta sedela v isti pisarni. Ko so poleti 2021 pričele klicati nezadovoljne stranke in so bile vidne spremembe v prokuristovem obnašanju, predvsem do strank, se je direktor z njim pogovoril in okrepil nadzor nad delom. Ker je bilo odprtih dosti zadev (več kot 100), je najprej okrepil nadzor v zadevah, v katerih so se nanj obrnile stranke. Ko je izvedel, da je bil v eni drugi zadevi postopek ustavljen zaradi neplačila sodne takse s strani prokurista, je z njim prekinil sodelovanje in je bil 17. 12. 2021 izbrisan iz sodnega registra. Potem je direktor opravil pregled vseh zadev in ko je v obravnavani zadevi kot zadnji dokument našel plačilni nalog z dne 12. 10. 2021 za plačilo 225,00 EUR sodne takse, ki je bila plačana, je sodišče z dopisom 12. 1. 2022 pozval na reševanje zadeve. Ko je 31. 1. 2022 prejel pojasnilo sodišča, je ugotovil, da je bil postopek ustavljen zaradi neplačila sodne takse. Direktor kljub uvedenemu protokolu in rednemu nadzoru prokurista zaradi opisanih ravnanj (prikrivanje in neopisovanje zadev, brisanje) ter kljub pričakovani oziroma zahtevani skrbnosti ni mogel preprečiti ravnanj prokurista.

2.Zoper (smiselno) I. in II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je prokurist zaslišan kot priča izpovedal, da so se njegove težave osebne narave, razveza zakonske zveze, začele jeseni 202o, torej eno leto pred zamudo roka in takrat so se začele težave v službi. Nadalje je direktor potrdil, da je težave pri prokuristu osebno opazil že pred poletjem 2021, torej pred zamudo roka v konkretni zadevi. Poleti 2021 naj bi direktor zaradi zaznanih težav z delom celo okrepil nadzor nad delom. Direktor je že poleti vedel, da je z delom prokurista nekaj narobe in za zamudo roka v septembru 2021 ni mogoče govoriti, da je šlo za nekaj nepričakovanega, nekaj kar se ni dalo predvideti, če sta oba izpovedala, da so že poleti klicale nezadovoljne stranke in se pritoževale nad delom prokurista. Najmanj poleti je direktor nesporno vedel, da lahko pride do okoliščin, zaradi katerih bo rok v kateri od zadev zamujen pa vse do decembra, ko je prokurista razrešil, ni naredil ničesar. Da je bil prokurist v postopku razveze ali je imel težave doma, ni razlog za zamudo roka. Tudi navedbe, da je bilo v pisarni več, okoli 100 odprtih zadev, ne zmanjšuje odgovornosti direktorja, da bi si moral v trenutku, ko je ugotovil, da ima prokurist osebne težave in pri delu dela napake (poleti 2021) vzeti 24 ur časa in si po potrebi zagotoviti dodatno pomoč za pregled spisov. Ko je direktor pred poletjem 2021 ugotovil, da so pri delu prokurista težave, je najmanj kar se je od njega kot skrbnega gospodarstvenika pričakovalo, da nemudoma in brez odlašanja naredi revizijo poslov prokurista, med te zagotovo sodi tudi pregled vseh listin na njegovi mizi. Še posebej je pomembno, da sta oba sedela v isti pisarni z mizami eden nasproti drugega in je imel direktor ves čas dokumentacijo na dosegu roke. V konkretni zadevi tožeča stranka, če bi dejansko izvajala nadzor nad delom prokurista, kot ga zatrjuje, ni imela ovire, da ne bi vložila pritožbe. Pošto sodišča je sprejela in ves čas roka z njo razpolagala.

3.Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščenki navaja, da je izkazala zadostno skrbnost pri poslovanju, vendar dogodka ni mogla predvideti in preprečiti. Izkazala je urejen protokol poslovanja, da je njen zakoniti zastopnik izvajal nadzor nad delom prokurista in da je prokurist brisal ter prikril prejeto dokumentacijo. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil takoj, torej že pred poletjem 2021, povečal nadzor nad delom prokurista ter dodatno spremljanje odprtih zadev. Hujše napake poleti 2021 s strani prokurista niso bile ugotovljene, te so bile ugotovljene kasneje. Zdravstveno stanje (slabo psihično stanje zaposlenega) ne daje podlage za odpoved delovnega razmerja, na podlagi katerega je delavec opravljal delo prokurista. Stališče tožene stranke je neživljenjsko.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo relevantne dejanske okoliščine in te niso sporne. Osebne težave zaradi razveze zakonske zveze prokurista tožeče stranke so se začele že jeseni 2020 (19. točka obrazložitve sklepa). Poleti 2021 so direktorja pričele klicati nezadovoljne stranke in so bile vidne spremembe v prokuristovem obnašanju, predvsem do strank (20. točka obrazložitve sklepa). Kot je zatrjevala tožeča stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, so se težave prokurista stopnjevale tako, da je bil vedno bolj površen, do strank je postal površno odziven ali neodziven, pri vodenju zadev ni bil ažuren, pojavljale so se manjše napake in dogovorjene stvari niso bile narejene, pri čemer so zadeve tako eskalirale, da so se na direktorja pričele obračati stranke s pritožbami glede načina poslovanja (16. točka obrazložitve sklepa).

6.Prav tako ni sporno, da je prokurist tožeče stranke podpisal vročilnici za prejem plačilnega naloga za sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje in tudi za sklep o ustavitvi postopka (19. točka obrazložitve sklepa), da je tožeča stranka prejela sklep z dne 15. 9. 2021 o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse (16. točka obrazložitve sklepa) in da je zaradi zamude roka za pritožbo zoper ta sklep vložila obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje in za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (2. in 3. točka obrazložitve sklepa).

7.Zmotna je uvodna pritožbena navedba, da okoliščine zamude ne smejo nastati v sferi stranke, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Stališče, da se gospodarska družba (tožeča stranka) svoje odgovornosti za zamudo v sodnem postopku nikoli ne more razbremeniti s sklicevanjem na napake svojih zaposlenih, saj ti razlogi že po naravi stvari vselej izvirajo "iz njene sfere", pomeni naložitev odgovornosti za zamudo ne glede na krivdo in se izkaže za prestrogo. Pravnim osebam mora biti v sodnem postopku zagotovljena ne le namišljena, ampak stvarna možnost, da lahko zunaj razlogov višje sile dosežejo vrnitev v prejšnje stanje.

8.Možnost vrnitve v prejšnje stanje je nujno omejiti le na primere, ko stranka rok ali narok zamudi iz upravičenih razlogov. Osebne težave strank, zlasti če trajajo dlje časa, praviloma niso upravičeni razlog za zamudo.

9.Utemeljene so pritožbene navedbe, da je direktor tožeče stranke opazil težave pri prokuristu že pred poletjem leta 2021 in da je do zamude roka prišlo v septembru 2021, da ni šlo za nekaj nepričakovanega, nepredvidljivega, ko je prišlo do zamude roka s pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka z dne 15. 9. 2021. Direktor je bil vsaj dva meseca seznanjen s stanjem prokurista, z njegovimi osebnimi težavami in kako te vplivajo na kakovost dela, a ga je vseeno pustil opravljati isto delo zgolj z dodatnim nadzorom. Delo prokurista se je nesporno nanašalo na izvensodno in sodno izterjavo terjatev (16. točka obrazložitve sklepa), zato ga je moral opravljati posebej skrbno, ker so v sodnih postopkih določeni prekluzivni, zakonski roki. Poslovodja je tudi vedel, da prokurist prevzema sodno pošto. Sklep o ustavitvi postopka je bil izdan v zadevi, ki jo je začela tožeča stranka z vložitvijo predloga za izvršbo 19. 4. 2021, zato ni šlo za nepričakovano prvo pisanje sodišča. Ni bilo dovolj, da je direktor zgolj poostril nadzor, temveč bi moral od začetka poletja 2021 poskrbeti, da sodna pošta ne prihaja v roke prokurista, sicer je izpostavil tožečo stranko potencialni nevarnosti zamude nepodaljšljivih rokov. Sam bi moral prevzemati sodno pošto ali za to pooblastiti drugo zaupanja vredno osebo. Tožeča stranka se je morala zavedati pretečih posledic poteka prekluzivnega roka in te so bile preresne, da se je zanašala zgolj na strožji nadzor. V teh dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo standard upravičenega vzroka za zamudo roka po prvem odstavku 116. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijano I. in II. točko izreka tako, da je zavrnilo predloga tožeče stranke (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

10.Zaradi uspeha s pritožbo mora na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške. Ti sestavljajo nagrado za sestavo pritožbe 875 točk po prvi točki tarifne št. 22 Odvetniške tarife (ne v presežku do zahtevanih 900 točk glede na vrednost spornega predmeta), administrativne stroške 2 % in 22 % DDV. Skupaj stroški znašajo 653,31 EUR.

-------------------------------

1Odločba Ustavnega sodišča Up-552/09-14.

2A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 472.

3Izgorelost oziroma kronična izčrpanost (sklep VSL I Cp 1867/2020), dalj časa trajajoč alkoholizem (sklep VSL I Cp 2318/2019), nekaj letno prebolevanje raka (sklep VSC I Cp 20/2024).