Jedro

Res je, da je v istem izvršilnem postopku dopustno predlagati več izvršilnih sredstev, kot to izpostavlja pritožnik, vendar je to glede na določilo 3. odst. 34. čl. ZIZ mogoče storiti le do konca izvršilnega postopka, ta pa je bil v obravnavanem primeru končan pred vložitvijo upnikovih predlogov.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanem delu (kolikor so bile zavržene njegove vloge z dne 16.6.2005, z dne 13.7.2005 in z dne 21.12.2005) potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 23.12.2005; pritožba upnika zoper sklep z dne 13.9.2004 pa se z a v r ž e.

Obrazložitev

S sklepom z dne 23.12.2005 je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo dolžnika z dne 14.10.2004 ter vloge upnika (predloge za nadaljevanje izvršilnega predloga) z dne: 16.6.2005, 13.7.2005 in 21.12.2005; glede slednjih je ugotovilo, da je upnik predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka. S sklepom z dne 13.9.2004 je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na računu pri organizaciji za plačilni promet, ker je ugotovilo, da v enem letu od prejema sklepa o izvršbi, ni bilo nobenega priliva sredstev na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet. Proti zgoraj navedenima sklepoma je upnik po svojih pooblaščencih vložil pritožbo in predlagal njuno razveljavitev; hkrati je uveljavljal povrnitev pritožbenih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki naj jih pritožbeno sodišče naloži v plačilo dolžniku ali pa odredi, da se izplačajo upniku iz sredstev proračuna. Trdi, da sklep z dne 23.12.2005, s katerim je sodišče zavrglo njegove vloge, ni zakonit. Sodišče prve stopnje upniku doslej ni vročilo svojega sklepa o ustavitvi predmetne izvršbe in če bi mu takšen sklep vročilo, bi upnik zoper njega vložil pritožbo. Dolžnikovo vlogo z dne 14.10.2004 je sodišče poslalo upniku v izjavo in upnik je v svojih vlogah zavzel stališče do dolžnikovih predlogov. Dolžnik ni doslej ničesar plačal in upniku dolguje še vedno celotno izvršljivo terjatev. V istem izvršilnem postopku je mogoče in dopustno predlagati več izvršilnih sredstev. Sodišče prve stopnje bi moralo upnika obvestiti, da izvršilni sklep, s katerim je upnik predlagal izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnika ni realiziran, ker ni na dolžnikovem računu denarnih sredstev in bi potem upnik predlagal drugo izvršilno sredstvo, in sicer rubež dolžnikovih premičnin. Upnik vlaga pritožbo tudi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to sodišče ustavilo predmetni izvršilni postopek, čeprav upnik tega sklepa še ni prejel, je pa iz sklepa z dne 23.12.2005 ugotovil, da naj bi sodišče izvršbo ustavilo s sklepom z dne 13.9.2004. Za ustavitev izvršbe sodišče prve stopnje ni imelo nobenih zakonitih pogojev in je zato izvršbo neutemeljeno ustavilo. V kolikor je sklep z dne 13.9.2004 o ustavitvi postopka res postal pravnomočen, sodišče prve stopnje dolžnikove vloge z dne 14.10.2004 ne bi smelo poslati upniku v izjasnitev. Če je to storilo pomotoma, potem bi moralo odločiti, da se upnikovi nadaljnji izvršilni stroški, kot so bili zaznamovani v upnikovih vlogah z dne 16.6.2005 (pravilni datum vloge je 15.6.2005), z dne 13.7.2005 (pravilni datum je 12.7.2005) in z dne 21.12.2005 (pravilni datum je

20.12.2005), izplačajo upniku iz sredstev proračuna.

Pritožba upnika zoper sklep z dne 13.9.2004 je prepozna, zoper sklep z dne 23.12.2005 pa je neutemeljena.

Ni utemeljena pritožbena trditev, da upnik ni prejel sklepa z dne 13.9.2004 o ustavitvi izvršbe na računu pri organizaciji za plačilni promet; iz spisa je razvidno, da je upnik po svojih pooblaščencih ta sklep prejel 20.9.2004, izpodbija pa ga šele s pritožbo, vloženo dne 3.2.2006. Glede na to je pritožba upnika zoper ta sklep prepozna, vložena po preteku 8-dnevnega roka, določenega v 3. odst. 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker pa je upnik v predmetni zadevi predlagal le izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki, ta pa je bila ustavljena s sklepom z dne 13.9.2004, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vse tri upnikove predloge za nadaljevanje izvršbe, saj so bili ti podani po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe. Res je, da je v istem izvršilnem postopku dopustno predlagati več izvršilnih sredstev, kot to izpostavlja pritožnik, vendar je to glede na določilo 3. odst. 34. čl. ZIZ mogoče storiti le do konca izvršilnega postopka, ta pa je bil v obravnavanem primeru končan pred vložitvijo upnikovih predlogov (ki pa po vsebini niti ne predstavljajo predloga za novo izvršilno sredstvo). ZIZ v 2. odst. 141. čl. predvideva le, da sodišče izvršbo ustavi, ko dobi s strani organizacije za plačilni promet vrnjen sklep o izvršbi, ker v enem letu ni bilo priliva sredstev na dolžnikovem računu, ne predvideva pa, da mora sodišče o tej okoliščini predhodno obveščati upnika. Glede na to je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, češ da je v obravnavani zadevi postopalo birokratsko, postopalo je namreč v skladu z zakonom. In četudi je, kot samo navaja v izpodbijanem sklepu, pomotoma poslalo upniku v izjasnitev vlogo dolžnika z dne 14.10.2004, ni osnove, da bi se stroški upnika v zvezi z njegovimi vlogami obremenilo dolžnika, saj je mogoče upniku priznati le tiste stroške, ki so bili uveljavljeni v roku 30 dni po ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. čl. ZIZ), v obravnavanem primeru pa jih je upnik uveljavljal kasneje. Ravno tako pa ni v ZIZ osnove za to, da bi bilo mogoče upniku stroške izplačati iz proračuna. Glede na to je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 23.12.2005.