Jedro

Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo, ki v prvem odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18. 11. 2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife dne 6. 4. 2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 1.183,09 EUR nadomesti z zneskom 1.249,62 EUR.

V preostalem delu (to je glede presežka nad zneskom 1.249,62 EUR) se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjeni delu potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 31,81 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom sodbo z dne 29.10.20191 dopolnilo tako, da je v izreku dodalo nov drugi odstavek, ki se glasi: „ II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene stroške postopka v znesku 1.183,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.“

2. Zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji pravdne stroške odmeri v celotnem priglašenem obsegu in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR, tožeči stranki pa naloži v plačilo še stroške pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožena stranka utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri višine stroškov postopka uporabiti sedaj veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19), ki v 1. odstavku 13. člena določa, da znaša vrednost točke 0,60 EUR. Sodišče prve stopnje je namreč o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 18.11.2019, to je že po uveljavitvi spremembe Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 22/19) dne 6.4.2019. Čeprav so bila nekatera procesna dejanja v tem gospodarskem sporu opravljena še pred uveljavitvijo navedene spremembe Odvetniške tarife, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.2 Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti Odvetniško tarifo kot velja po omenjeni spremembi in s tem tudi vrednost točke 0,60 EUR. Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo še staro vrednost točke, je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Ob pravilni uporabi materialnega prava je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) tako, da je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR na novo odmerilo stroške tožene stranke. Toženi stranki gre tako za odgovor na tožbo 400 točk oziroma 240,00 EUR (tar. št. 19/1 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19, OT)), za prvo pripravljalno vlogo 400 točk oziroma 240,00 EUR (tar. št. 19/1 OT), za drugo pripravljalno vlogo 300 točk oziroma 180,00 EUR (tar. št. 19/2 OT), za prvi narok za glavno obravnavo 400 točk oziroma 240,00 EUR (tar. št. 20/1 OT), urnina za porabljen čas med zastopanjem na naroku v višini 50 točk oziroma 30,00 EUR (1. odstavek 6. člen OT), za predlog za izdajo dopolnilne sodbe 50 točk oziroma 30,00 EUR (navedeni predlog tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja drugo vlogo v smislu tar. št. 19/4 OT3), materialni stroški v višini 19,20 EUR (tar. št. 3. odstavek 11. člena OT), 22% DDV na odvetniške storitve v višini 215,42 EUR (2. odstavek 2. člena OT) ter sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi v višini 55,00 EUR (red. št. 5 spisa). Skupno tako pravdni stroški tožene stranke, ki ji jih je tožeča stranka dolžna povrniti, znašajo 1.249,62 EUR.

7. Glede na vse obrazloženo je sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se znesek 1.183,09 EUR nadomesti z zneskom 1.249,62 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu (to je v presežku nad 1.249,62 EUR), pa je, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem (smiselno zavrnilnem) delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov (2. odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki na podlagi njene priglasitve priznalo (upoštevaje vrednost v pritožbenem postopku spornega predmeta 495,85 EUR4 oziroma 826,42 odvetniških točk) 237,06 EUR pritožbenih stroškov (250 točk oziroma 150,00 EUR za pritožbo (tar. št. 21/1 OT), materialne stroške v višini 3,00 EUR (3. odstavek 11. člena OT), 22% DDV na odvetniške storitve v višini 33,66 EUR (2. odstavek 2. člena OT) in sodno takso v višini 50,40 EUR (red. št. 42 spisa)). Ker je na pritožbeni stopnji uspela s 13,42% (66,53 EUR od pritožbeno spornih 495,85 EUR), ji je tožnica dolžna povrniti 31,81 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po preteku paricijskega roka do plačila.5 1 Gre za sodbo na podlagi odpovedi (317. člen ZPP). 2 Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1793/2019 z dne 23.12.2019, opr. št. II Cp 1645/2019 z dne 27.11.2019, opr. št. I Cp 1523/2019 z dne 7.11.2019 in opr. št. II Cp 1354/2019 z dne 21.8.2019 ter sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 220/2019 z dne 27.9.2019 in opr. št. Pdp 394/2019 z dne 6.6.2019. 3 Smiselno enako npr. tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ip 2499/2018 z dne 9.11.2018. 4 Sodišče prve stopnje je toženi stranki prisodilo 1.183,09 EUR pravdnih stroškov, v pritožbi pa se je tožena stranka smiselno zavzemala za znesek 1.678,94 EUR. 5 Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ), glede začetka njihovega teka pa na pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006.