Jedro

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega sodišča v Celju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 14. 8. 2020 v zvezi s prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 6. 2020 in da se zadeva vrne toženi stranki v ponovno obravnavo (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da stroški tožeče stranke bremenijo proračun Delovnega sodišča v Celju (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da njen dohodek dejansko znaša manj kot 617,00 EUR, saj znaša 367,93 EUR brez invalidnine. Cenzus 617,00 EUR za posamezno osebo oziroma 925,00 EUR za družino ni sorazmeren in takšna določba v zakonu je nepravična, nepoštena, saj dohodek 925,00 EUR ne omogoča preživetja dveh članov družine, kaj šele več članov družine in je tudi nesorazmeren glede na cenzus za posameznika. Zato bi bilo potrebno uporabiti tisti cenzus, ki je za upravičenca ugodnejši. V konkretnem primeru bi bila to višina, ki velja za posameznika, saj se v nasprotnem primeru povsem izniči namen, ki ga zasleduje izredna denarna socialna pomoč. S svojim dohodkom 367,93 EUR in invalidnino 59,59 EUR ni upravičena do izredne denarne pomoči za pokop svoje matere kot edini njen otrok, medtem ko je oseba, ki ima status samske osebe, ob takem dohodku do izredne denarne pomoči upravičena. Tudi skupni dohodek na družinskega člana ni primerljiv z zneskom, ki je predpisan za lastni dohodek upravičenca. Takšna zakonska ureditev ne zadosti namenu določbe 50. člena Ustave RS, zato določba 34. b člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZSVarPre) ni v skladu z 2. in 50. členom Ustave RS. Meni, da tudi invalidnina ne bi smela spadati pod pojem lastnega dohodka oziroma dohodka družine. Že definicija invalidnine pove, da se ne bi smela šteti v lastni dohodek, saj ni namenjena lastnemu preživljanju, temveč gre za nadomestilo zaradi večjih naporov pri zadovoljevanju življenjskih potreb. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje pritožbenim navedbam in meni, da ni nobene pravne podlage, da se invalidnina ne bi upoštevala med lastne dohodke, saj kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ta ni našteta med dohodki, ki se jih v skladu s 4. točko drugega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS) ne upošteva v lastni dohodek, niti ni izvzeta po 34. b členu ZSVarPre.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 8. 2020, s katero je zavrnila tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 6. 2020. S slednjo je odločil, da tožnica ni upravičena do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana.

Iz obeh citiranih odločb izhaja, da tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči pri kritju stroškov pogreba, ker skupni lastni dohodek družine presega cenzus v višini 925,00 EUR.

7. ZSVarPre v 34. b členu kot posebno obliko izredne denarne socialne pomoči določa pomoč pri kritju stroškov pogreba. Določeno je, da se ne glede na določbe tega poglavja družinskemu članu umrlega, ki je poskrbel za pogreb v Republiki Sloveniji, kot posebna oblika izredne denarne socialne pomoči dodeli kot pomoč pri kritju stroškov pogreba in sicer v višini dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba. Do omenjene pravice je upravičen družinski član umrlega, če je bil na dan smrti umrlega upravičen do socialno varstvenih pravic po tem zakonu, ali katerega lastni dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine, pri izračunu katerega se ne upoštevajo denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po tem zakonu, otroški dodatek po zakonu, ki ureja družinske prejemke in državna štipendija po zakonu, ki ureja štipendiranje, ni presegal višine 617,00 EUR za samsko osebo oziroma 925,00 EUR za družino. Zakonski znesek je bil na podlagi sedmega odstavka 34. b člena na novo določen s Sklepom o določitvi cenzusa pri posebni obliki izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba od januarja 2017 (Ur. l. RS, št. 82/2016, v nadaljevanju Sklep).

8. Skladno s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju od treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Enako se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da med strankama ni sporno, da v tožničino družino poleg tožnice šteje tudi njen mož B.B. in da je pri dodelitvi posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba potrebno upoštevati lastne dohodke družine, konkretno tožnice in njenega moža, ki sta jih prejela v obdobju v zadnjih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. V konkretnem primeru je sporno, ali je tožena stranka v izpodbijanih odločbah pravilno izračunala lastni dohodek tožničine družine. Pred sodiščem prve stopnje je bilo predvsem sporno, ali se lahko invalidnina šteje v dohodek družine.

10. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnica pri centru za socialno delo vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana vložila dne 22. 6. 2020. V predsodnem postopku je center za socialno delo v lastni dohodek družine upošteval višino pokojnine tožnice in njenega moža za tri mesece pred mesecem vložitve vloge, poleg tega pa za tožnico še invalidnino, ki jo je prejela v zadnjih treh mesecih v mesečnem znesku 59,59 EUR. Tako je bilo ugotovljeno, da lastni dohodek družine tožnice znaša 989,02 EUR, kar predstavlja povprečni mesečni znesek tožničinih pokojnin v višini 367,93 EUR, povprečni mesečni pokojnin tožničinega moža v višini 561,50 EUR, skupaj 929,43 EUR in še invalidnina tožnice v višini 59,59 EUR. Glede na dohodke v takšnih višini je lastni dohodek tožničine družine presegal znesek 925,00 EUR že na podlagi tožničine pokojnine in pokojnine njenega moža, saj je skupaj ta dohodek znašal 929,43 EUR, kar je več kot znaša cenzus za lastni dohodek družine v višini 925,00 EUR. Cenzus lastnega dohodka brez upoštevanja invalidnine je bil res presežen le za 4,43 EUR, z upoštevanjem invalidnine v višini 59,59 EUR pa za 64,02 EUR.

11. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka družine pravilno vštelo še invalidnino v višini 59,59 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, invalidnina za telesno okvaro ni našteta med dohodki, ker se jih ne upošteva v lastni dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede na 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS, prav tako pa invalidnina med prejemki, ki se ne upoštevajo v lastni dohodek ni taksativno našteta v določbi 34. b člena ZSVarPre. Zato ni nobene podlage, da se med lastne dohodke invalidnina ne bi upoštevala.

12. Pritožba sicer pravilno navaja, da pri cenzusu 925,00 EUR znaša dohodek na družinskega člana 464,71 EUR, to je manj kot znaša cenzus za samsko osebo v višini 617,00 EUR, vendar za upoštevanje dohodka na ta način v primeru, da gre za družino, ni nobene pravne podlage oziroma zakon takšne možnosti ne določa in posebej ne ureja. V primeru samske osebe so tudi izdatki porazdeljeni le na posameznika in ne na celotno družino. Za pritožbeno rešitev zadeve prav tako ni relevantna definicija invalidnine, zaradi katere se po mnenju pritožbe le-ta ne bi smela upoštevati pri lastnem dohodku. Razloge, zaradi katerih se invalidnina upošteva v lastni dohodek je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo in čeprav ni določena kot prejemek, ki je namenjen preživljanju, ni nobene podlage, da se ne bi vštela v lastni dohodek, za kar se zavzema pritožba.

13. Na podlagi vsega navedenega je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) štelo izpodbijani odločbi z dne 14. 8. 2020 in z dne 23. 6. 2020 za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo tožničino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP.

14. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, z odločbo z dne 26. 3. 2021 pa ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, je pritožbeno sodišče v skladu s 154. členom v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega sodišča v Celju.