Jedro

Tožnik ni uspel dokazati, točno katero vozilo naj bi mu povzročilo škodo, s tem pa tudi ne, pri kateri od toženih zavarovalnic je bilo vozilo zavarovano. V primerih, ko povzroči škodo neznano vozilo, se odškodnina izplača iz škodnega sklada pri Zavarovalnem združenju.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da sta mu toženi stranki nerazdelno dolžni plačati 624,47 EUR s pp in mu povrniti stroške pravdnega postopka. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti prvotoženi stranki Zavarovalnici X 220,55 EUR, drugotoženi stranki Zavarovalnici Y, d.d., pa 87,70 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožil tožnik. Zmotno je stališče sodišča, da tožnik ni dokazal, da je škodo na njegovem avtu povzročilo vozilo zavarovanca toženih strank A. A. s. p. Označba XY F. in XY D. pomeni celotno registrsko številko in ne drži, da takšna označba ne zadostuje. A. A. ni zanikal, da vozili, v času, ko je opravljal dejavnost, nista bili njegovi. Jasno je, da šofer njegovega vozila nesreče ni zabeležil, ker najbrž niti ni vedel, da je kamen oziroma trd predmet iz njegovega vozila povzročil škodo na tožnikovem avtu. Ob srečanju vozil je prišlo do padca kamna ali trde snovi, vendar se nobeno vozilo ni ustavilo – obe sta odpeljali naprej. Kmalu za krajem nezgode je ovinek in je logično, da tožnik niti ni imel časa za podroben ogled registrske označbe. Tožnik je prepričan, da je vozilo imelo eno od naštetih registrskih označb. Napis na vozilu A. A. s. p., je potrdila tudi priča P. A. A. je povedal, da je imel vozila zavarovana pri toženih zavarovalnicah. Ugotavljanje točne registrske označbe je zato drugotnega pomena. Da bi podobno pobarvane avtomešalce imela družba N. d. o. o., je napačno in dokazno nepodprto. Napačen je tudi zaključek sodišča, da naj bi šlo za razhajanje med izpovedjo tožnika in priče P. Nepomembno je, ali je padel kamen ali kepa. V posledici padca se je šipa razletela. Materialnopravno zmoten je zaključek sodišča, češ da bi moral v primeru, da je padla na avto kepa betona, zatrjevati krivdo voznika, ki vozilo pred vožnjo ni očistil. Trda stvar je iz mimo vozečega vozila padla na tožnikov avto in razbila šipo. Zavarovalnica mora škodo povrniti eventuelno nejasnost pa razčistiti s svojim zavarovancem. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa tako spremeni, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker gre za spor majhne vrednosti je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, niti zaradi t. i. relativnih bistvenih kršitev določb postopka. Tožnikove pritožbene trditve se nanašajo predvsem na ugotovljena dejstva in jih torej ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen. Na to je bil tožnik tudi opozorjen v pravnem pouku v sami sodbi.

5. V izpodbijani sodbi je sodišče ugotovilo, da je tožnik kot povzročitelja škode na njegovem vozilu navajal dve registrski številki tovornjakov, in sicer XY D. in XY F.; da je imel lastnik družbe A. A. s. p., v času nezgode (11. 3. 2011) 56 tovornjakov; da je imel tovornjake zavarovane pri dveh različnih zavarovalnicah (toženih strankah). Tožnik torej ni uspel dokazati točno katero vozilo naj bi mu povzročilo škodo, s tem pa tudi ne pri kateri od toženih zavarovalnic je bilo vozilo zavarovano. V primerih, ko povzroči škodo neznano vozilo se odškodnina izplača iz škodnega sklada pri Združenju (34., 42. člen ZOZP). Odločitev sodišča, ki je po povedanem zahtevek tožnika zavrnilo je pravilna.

6. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).