Jedro

Po določbah ZGO-1 in OPN na porušenem objektu rekonstrukcija ni možna, ker je možno rekonstruirati le objekt, ki je legalno zgrajen. Ker iz navedb v tožbi in niti iz podatkov v spisih ne izhaja, da si je tožnica po letu 2003 na parc. št. 213 pred gradnjo objekta pridobila gradbeno dovoljenje in ker tudi sicer gradnja objekta, ki je predlagana po PGD, zaradi bistvene spremembe velikosti ni skladna z določbami OPN, po presoji sodišča ugotavljanje dejstva, ali je bil objekt zgrajen pred letom 1900 porušen v celoti ali le deloma, na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju organ prve stopnje) je z odločbo navedeno v uvodu te sodbe, zavrnila tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjskega objekta na naslovu ... oziroma na zemljišču s parcelno št. 213 k.o. ...

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ prve stopnje pri ponovnem pregledu vseh razpoložljivih podatkov (dokumentov predmetne zadeve ter zadeve št. 351-2034/2010) ugotovil, da na zemljišču s parcelno št. 213 k.o. ... ni stanovanjskega objekta, na katerem bi bila lahko opravljena rekonstrukcija v smislu 7.2 točke 2. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj je bil objekt zgrajen leta 1900 porušen in zato ruševine, ki so ostale na navedenem zemljišču ne predstavljajo objekta niti stavbe. Na podlagi podatka razvidnega iz PGD organ prve stopnje ugotavlja, da je bil prvotni objekt - 100 let stara družinska hiša etažnosti 1/2 K+P+M, s površino 93 m2, porušena v letu 2003 in da je bil na njenem mestu zgrajen nadomestni stanovanjski objekt etažnosti 1/2 K+P+N+M s tlorisno površino 102,35 m2. Ker si tožnica pred začetkom nadomestne gradnje, s katero se je povečala zazidana površina in etažnost, zanjo ni pridobila gradbenega dovoljenja, organ prve stopnje na podlagi določb ZGO-1 in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - strateški del in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (v nadaljevanju OPN), zaključuje, da v PGD predvidena gradnja ni skladna z določbami veljavnega prostorskega akta.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (pritožbeni organ), je z odločbo, številka 35108-2/2013-14-06411121 z dne 6. 3. 2013 zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnica v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da dejansko stanje glede parc. št. 213 k.o. ... v izpodbijani odločbi ni pravilno ugotovljeno. Zatrjuje, da na navedeni parceli ni le "kup ruševin" kot ugotavlja tožena stranka pač pa je na njej del objekta, zaradi česar meni, da je izpolnjen pogoj za zahtevano rekonstrukcijo. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka, ki odgovora na tožbo ni podala, je sodišču predložila upravne spise.

Tožničin mož, v vlogi z dne 29. 7. 2013 kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu med drugim navaja, da se na parc. št. 213 k.o. ... nahaja še celotna klet in v pritličju tudi zidovi. Zatrjuje, da je v prostor, ki ima tudi kopalnico, mogoče vstopiti. Zato meni, da so pogoji predpisani za rekonstrukcijo izpolnjeni. Glede na navedeno pričakuje, da bo sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjeni z odločbo organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja: V obravnavanem primeru se načrtovana gradnja na zemljišču s parc. št. 213 k.o. ... po OPN nahaja v enoti urejanja prostora MO-207, kjer je med drugim dovoljen tip objekta NA - nizka prostostoječa stavba, s faktorjem zazidanost največ 40%, faktorjem odprtih bivalnih površin za stanovanjske stavbe najmanj 30%, z višino stanovanjske stavbe pa največ do 11,00 m. Po 15. členu OPN je za tip objekta NA določeno, da gre za nizko stavbo, ki se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi stavbami, pri čemer je največja etažnost tovrstnih stavb P+1+Po ali 1T, z največjo višino do 11m (21. člen). Po definiciji v 3. členu OPN je rekonstrukcija spreminjanje tehničnih značilnosti objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kot 10%. V 13. členu OPN pa je med drugim določeno tudi, da se lahko izvaja rekonstrukcija objekta (prvi odstavek) in da je le-ta dopustna samo na zakonito zgrajenem objektu (drugi odstavek).

Že iz podatkov PGD, ki ga je tožnica priložila obravnavani zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izhaja, da je bila stanovanjska hiša na zemljišču parc. št. 213 k.o. ..., ki je bila zgrajena pred letom 1900, v novembru 2003 porušena (list št. 04 vodilne mape). Navedena hiša je bila pred rušenjem delno podkletena, višinskega gabarita 1/2 K+P+M, bruto tlorisne površine 93 m2 (v pritličju in v mansardi). Iz PGD pa je razvidno tudi, da naj bi se velikost objekta na parc. št. 213 k.o. ..., ki naj bi se rekonstruiral, bistveno spremenila, saj se prostornina obstoječega objekta iz 591 m3 (bruto) oz. 407 m3 (neto) spreminja na načrtovanih 1100 m3 (bruto) oz. 683,25 m3 (neto).

Ob navedenem dejanskem stanju je tožbeni ugovor, da objekt zgrajen pred letom 1900, ni bil porušen v celoti in da so zato izpolnjeni pogoji za rekonstrukcijo objekta, za katerega zahteva izdajo gradbenega dovoljenja po predloženem PGD, brez dejanske in pravne podlage. Sodišče se namreč strinja s stališčem tožene stranke, da po določbah ZGO-1 in OPN, na porušenem objektu rekonstrukcija ni možna in da je možno rekonstruirati le objekt, ki je legalno zgrajen. Ker iz navedb v tožbi in niti iz podatkov v spisih ne izhaja, da si je tožnica po letu 2003 na parc. št. 213 k.o. ... pred gradnjo objekta pridobila gradbeno dovoljenje in ker tudi sicer gradnja objekta, ki je predlagana po PGD, zaradi bistvene spremembe velikosti, ni skladna z že navedenimi določbami OPN, po presoji sodišča ugotavljanje dejstva ali je bil objekt zgrajen pred letom 1900 porušen v celoti ali le deloma, na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati. Iz navedenih razlogov niso pravno pomembna niti dejstva in okoliščine, zaradi katerih je v letu 2012 prišlo do rušenja nelegalno zgrajenega objekta.

Glede na vse navedeno in zato ker iz predloženih spisov izhaja, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe pravila postopka niso bila kršena, je sodišče na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijani določbi, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.