Jedro

S predvidenimi stroški izvedenskega dela, oziroma posredno z dejstvom, da bo izvedenec za opravljeno delo plačan po urni postavki in predvideni porabi časa, sta predlagatelja soglašala pod predpostavko, da bo izvedenec naloženo delo opravil. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Sodišče sme izvedencu odreči plačilo le, če bi šlo za očitno nestrokovno in neskrbno opravljeno delo.

Namen predpravdnega postopka z izvedencem je predpravdno pridobivanje informacij v obliki izvedenskega mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Drugače kot v rednem pravdnem postopku, sodišče v tem postopku nestrinjanja z izvedenskim mnenjem ne presoja v okviru dokazne ocene (razen v primeru kasnejšega pravdnega postopka - glej tretji odstavek 268.a člena ZPP, po katerem lahko sodišče v pravdnem postopku le pod pogoji iz 254. člena ZPP postavi istega ali novega izvedenca, če je bil dokaz z izvedencem izveden skladno s tem členom). Lahko pa izvedencu na podlagi pripomb udeležencev postopka naloži dopolnitev izvedenskega mnenja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelja sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu gradbene stroke za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado s stroški v skupnem bruto znesku 1.729,46 EUR (I. točka izreka). Ugotovilo je, da izvedenec, ki ni zavezanec za plačilo DDV, občasno opravlja delo za sodišče in da hkrati opravlja istovrstno neodvisno samostojno dejavnost, zato se odmerjena nagrada s stroški obravnava kot dohodek iz dejavnosti (II. in III. točka izreka), ter odločilo, da se nagrada s stroški izplača iz založenega predujma predlagateljev na izvedenčev poslovni račun (IV. točka izreka).

2.Predlagatelja, ki uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP1, pritožbenemu sodišču predlagata ustrezno spremembo sklepa.

3.Trdita, da izvedenec ni upravičen do plačila za opravljeno izvedensko delo, ker je predloženo mnenje po vsebini "skropucalo", oziroma ker njegov pisni izdelek ne dosega standarda izvedenskega mnenja, zato je za sodišče neuporaben. Izvedenčevi odgovori so skopi, neobrazloženi in neutemeljeni, kar ni skladno z njegovim informativnim stroškovnikom za izjemno zahtevno izvedensko delo. Predlagatelja sta sprejela njegovo ponudbo, ker sta verjela, da bo izvedenec delo opravil na način, kot ga je v informativnem stroškovniku ovrednotil. Naročila in pričakovala sta zahtevno in obsežno izvedensko mnenje. Izvedenec je nedopustno zavlačeval z izdelavo mnenja. Dejansko stanje na gradbišču se je po ogledu 20. 10. 2023 do danes zelo spremenilo. Izvedenec ni pojasnil uporabljenih metod, pravilnosti njegovih ugotovitev ni mogoče preizkusiti. Njegovi odgovori na vseh dvajset zastavljenih vprašanj so bodisi nepopolni (neobrazloženi) bodisi strokovno neutemeljeni. Sodišče nagrade in stroškov ni ovrednotilo glede na zahtevnost in obseg opravljenega izvedenskega dela. Podano je očitno nesorazmerje med vrednostjo nagrade in kvaliteto opravljenega dela. Izvedenec je na škodo predlagateljev neupravičeno obogaten.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Po podatkih spisa je sodišče prve stopnje v okviru postopka po 268.a členu ZPP2 s sklepom z dne 16. 6. 2023 za izvedenca gradbene stroke imenovalo A. A. Izvedenec je skladno s šestim odstavkom 47. člena Pravilnika3 sodišču prve stopnje 24. 7. 2023 posredoval "informativni stroškovnik", v katerem je opredelil predvidena dela in jih ovrednotil v višini 3.585,47 EUR (oziroma 2.999,96 EUR v primeru obračunanega popusta). Specifikacija predvidenih stroškov je bila predlagateljema poslana v vednost skupaj s pozivom, ali vztrajata pri predlogu za izvedbo dokaza. Predlagatelja sta sporočila, da pri predlogu vztrajata, ter doplačala manjkajoči predujem (skupaj sta založila predujem v višini 3.600 EUR).

6.Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za opravljeno izvedensko delo (prvi odstavek 249. člena ZPP, prvi odstavek 45. člena ZSICT4). Z izpodbijanim sklepom je bila izvedencu na podlagi njegovega stroškovnega zahtevka odmerjena nagrada s stroški v skupni višini 3.458,91 EUR (102 EUR za študij spisa po 2. alineji prvega odstavka 37. člena Pravilnika, 255 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije po 4. alineji prvega odstavka 38. člena Pravilnika, 102 EUR za ogled po prvem odstavku 39. člena Pravilnika, 22 EUR za čas potovanja na ogled po tretjem odstavku 39. člena Pravilnika, 2.888 EUR5 za pisno izdelavo izvedenskega mnenja po 40. členu v zvezi s šestim odstavkom 47. člena Pravilnika, 67,38 EUR za materialne stroške po petem odstavku 49. člena Pravilnika in 22,53 EUR za potne stroške po sedmem odstavku 49. člena Pravilnika). Znesek ne presega višine zneska po predloženem predračunu. Ker izvedenec mnenja ni izdelal v roku, ki mu ga je določilo sodišče, in ker ob tem ni izkazal, da je prekoračitev roka posledica upravičenih razlogov, mu je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 45. člena ZSICT6 plačilo (3.458,91 EUR) znižalo za 50 % (na 1.729,46 EUR).

7.Predlagatelja sta po prejemu izvedenčevega predračuna, s sporočilom sodišču prve stopnje, da vztrajata pri predlogu za imenovanje izvedenca, ter doplačilom manjkajočega predujma, konkludentno soglašala ne le z izvedbo dokaza z imenovanim izvedencem, temveč tudi z izvedenčevo oceno, temelječo na vsebini sklepa o imenovanju, da gre zaradi narave zadeve (zaradi njene zahtevnosti oziroma obsežnosti) za primer, predviden v šestem odstavku 47. člena Pravilnika. Dvom, ki ga v zvezi s tem izražata v pritožbi, zato ni utemeljen. S predvidenimi stroški izvedenskega dela, oziroma posredno z dejstvom, da bo izvedenec za opravljeno delo plačan po urni postavki in predvideni porabi časa, sta predlagatelja soglašala pod predpostavko, da bo izvedenec naloženo delo opravil. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Tudi v postopku po 268.a členu ZPP (ne glede na njegovo specifiko oziroma omejen domet)7 velja, da zadovoljstvo predlagatelja postopka z izvedenskim mnenjem ni predpostavka za plačilo izvedencu. Tveganje, da se s pomočjo ugotovitev izvedenca pravnemu sporu ne bo mogoče izogniti, je v celoti na strani predlagatelja. Plačilo izvedenca ni odvisno od okoliščine, ali se bo pravnemu sporu (kasnejšemu pravdnemu postopku) mogoče izogniti. Sodišče sme izvedencu odreči plačilo le, če bi šlo za očitno nestrokovno in neskrbno opravljeno delo. Kljub številnim očitkom o nepopolnosti, nejasnosti, neobrazloženosti in strokovni neutemeljenosti izvedenčevih ugotovitev, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za tak primer.

8.Naloga izvedenca je zajemala ugotavljanje napak gradnje. Izvedenec je preučil obsežno dokumentacijo in opravil ogled, nato pa obrazloženo odgovoril na (vseh) devetnajst konkretnih in kompleksnih strokovnih vprašanj, ki so se nanašala na ugotavljanje (ne)obstoja napak gradnje, vzrokov zanje in načinov za njihovo odpravo. Pritožba, ki konkretno napada le plačilo po postavki "pisna izdelava mnenja", ne vzbudi dvoma o pravilnosti (časovnega) vrednotenja dela (dvoma o tem, da je izvedenec za pripravo odgovorov na zastavljena vprašanja porabil skupno 38 ur). Po tem, ko ju je sodišče prve stopnje seznanilo, da ne bo imenovalo drugega izvedenca, in da lahko imenovanemu izvedencu postavita konkretna dodatna vprašanja, sta predlagatelja v okviru pripomb na izvedensko mnenje predlagala njegovo dopolnitev izključno glede razpok AB plošče nad pritličjem in ocenjenih stroškov za odpravo napake s postavitvijo AB ali jeklenega podpornega stebra (1.200 EUR).8 Le glede odgovorov na 5. in 9. vprašanje sta torej vztrajala, da izvedenec mnenje dopolni. Ker sta očitno le v tem obsegu štela, da izvedenec svojih ugotovitev ni (dovolj izčrpno) obrazložil, je ostale njune navedbe šteti za (nekorekten) poskus izognitve plačilu, na katerega sta že vnaprej pristala oziroma se zanj dogovorila. V zvezi z dopolnitvijo mnenja pa velja poudariti, da bo moralo sodišče prve stopnje pri obravnavi morebitnih nadaljnjih zahtevkov izvedenca za opravljeno delo (v zvezi z izdelavo dopolnilnega mnenja) upoštevati, da plačilo za pisno izdelavo mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila/odgovore izvedenca na pripombe, ki jih stranka poda v zvezi z mnenjem. Če bo izvedenec zgolj dopolnjeval odgovore, ki so bili s strani sodišča že zahtevani, ne bo upravičen do dodatne nagrade (drugi odstavek 40. člena Pravilnika).

9.Četudi je treba izvedenčevo ravnanje zaradi občutne prekoračitve roka za izdelavo mnenja opisati kot neprofesionalno in (do sodišča in udeležencev postopka) nespoštljivo9, tudi to ni razlog za odklonitev plačila izvedencu. Skladno z drugim odstavkom 45. člena ZSICT je bilo izvedenčevo ravnanje ustrezno sankcionirano.

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

10.Predlagatelja zaradi neuspeha s pritožbo sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Po prvem odstavku 268.a člena ZPP lahko sodišče pred pravdo na predlog stranke izvedencu naloži izdelavo izvida in mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu, in sicer da izvedenec ugotovi: - stanje osebe oziroma stanje ali vrednost stvari, - vzrok škode oziroma napak stvari, - ukrepe za odpravo škode oziroma napak stvari.

3Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Uradni list RS, št. 84/2018, s spremembami in dopolnitvami. Po šestem odstavku 47. člena Pravilnika lahko sodišče v izjemnih primerih, če narava zadeve zaradi zahtevnosti ali obsežnosti ne omogoča pravičnega plačila za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača po tem pravilniku, soglaša s predlogom sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača, da se mu plačilo za delo odmeri po urni postavki in predvideni porabi časa. Za ta namen mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač pred začetkom svojega dela sodišču predložiti predračun. V tem primeru končni izplačani znesek za delo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača ne sme preseči višine zneska po predračunu, povečanega za pet odstotkov. Če se sodišče ali stranke postopka z višino plačila po predloženem predračunu ne strinjajo, sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu ali sodnemu tolmaču ni treba sprejeti naloge, sodišče pa lahko za ta namen imenuje drugega sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača.

4Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, Ur. l. RS, št. 22/2018, s spremembami in dopolnitvami.

519 (odgovori na 19 vprašanj) x 2 uri x 76 EUR/uro

6Če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izvida oziroma mnenja, cenitve oziroma prevoda ne izdela v roku, ki mu ga določi sodišče ali drug državni organ, se mu znesek plačila zniža za en odstotek za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 odstotkov, razen če sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.

7Namen predpravdnega postopka z izvedencem je predpravdno pridobivanje informacij v obliki izvedenskega mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu. Drugače kot v rednem pravdnem postopku, sodišče v tem postopku nestrinjanja z izvedenskim mnenjem ne presoja v okviru dokazne ocene (razen v primeru kasnejšega pravdnega postopka - glej tretji odstavek 268.a člena ZPP, po katerem lahko sodišče v pravdnem postopku le pod pogoji iz 254. člena ZPP postavi istega ali novega izvedenca, če je bil dokaz z izvedencem izveden skladno s tem členom). Lahko pa izvedencu na podlagi pripomb udeležencev postopka naloži dopolnitev izvedenskega mnenja.

8Vloga z dne 11. 9. 2024, na l. št. 144 v spisu.

9Izvedenec pred iztekom roka za izdelavo mnenja (niti kasneje) ni predlagal podaljšanja roka, niti ni v komunikaciji s sodiščem navedel upravičenih razlogov za zamudo.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1)Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.