Pri ustanovitvi nujne poti gre za prisilen poseg v lastninsko pravico, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, in sicer mora na eni strani obstajati ekonomski interes upravičenca (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče stvari. Z ustanovitvijo nujne poti namreč ne sme biti onemogočeno ali znatno ovirano izkoriščanje in uporaba njegovega zemljišča.
I.Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
II.Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca se pridrži za končno odločitev.
1.175Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v korist predlagateljičine nepremičnine: parcela... 1293/1 dovolilo nujno pot, ki poteka na južnem delu parcele ... 1291/2, ob meji s parcelami ... 1290/1, ... 1290/2, ... 1289/4 in ... 1289/2 in skrajnem vzhodnem delu parcele ...1291/2 ter po parceli ... 1291/1 do parcele ... 1293/1, pri čemer širina nujne poti na začetku južnega roba parcele št. 1291/2 znaša cca 3 m, s tem, da se pri elektro omaricah razširi na cca 3,10 m, v dolžino pa nujna pot v tem delu znaša cca 24,09 m - površina v tem delu je označena z rumeno barvo na skici izvedenca, na list. št. 102 in znaša 76,15 m2. Nujna pot po 24,09 metrih dalje poteka po skrajnem južnem delu parcele ... 1291/2 in parcele ... 1291/1 ravno v dolžini 10,75 m vse do stične točke parcel ... 1288/1,... 1289/2, ... 1291/1, kjer zavije navzgor in nato poteka ravno na skrajnem vzhodnem delu parcele ... 1291/1 v dolžini cca 29,40 m oziroma po celi dolžini skrajne vzhodne meje parcele ... 1291/1, vse do parcele ... 1293/1. Severni rob nujne poti se po 24,09 metrih lomi navzgor v parcelo ...1291/2, tako, da dolžina diagonale znaša cca 6,76 m in širina nujne poti na skrajni točki diagonale (po 6,76 m) doseže cca 5,91 m od meje parcele ... 1289/2 in cca 5,48 m od skrajnega vzhodnega roba parcele ... 1291/1. Nato se levi rob nujne poti v skrajni točki diagonale (po 6,76 m) lomi v desno proti meji s parcelo ... 1291/1 in se po 11,30 m dotakne parcele ... 1291/1 ter nato v dolžini 7,57 m poteka ravno navzgor po meji med parcelo ... 1291/2 in ... 1291/1. Po 7,57 m pa se levi rob ponovno lomi v levo v dolžini cca 5 m tako, da v točki, ko se dotakne parcele ... 1293/1, širina nujne poti znaša cca 4,29 m - površina v tem delu je označena z zeleno barvo na skici izvedenca, na list. št. 102 in znaša cca 143,27 m2 (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je tudi odločilo, da je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu denarno nadomestilo v višini 21.740,00 EUR in stroške postopka v višini 1.551,30 EUR (II. in III. točka izreka).
2.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvo pritožbenih navedb je, da sodišče prve stopnje izmed več možnih variant nujne poti, kot jih je predstavil sodni izvedenec, ni izbralo tiste, ki bi najmanj obremenila služeče nepremičnine in bi bila povezana z najnižjimi stroški. V izpodbijanem sklepu določena nujna pot poteka po dvorišču nepremičnine, katere lastnik je nasprotni udeleženec. Nujna pot brez obstoja izrednih pogojev ne sme potekati preko dvorišča. Nasprotni udeleženec navaja, da bi sodišče prve stopnje kot najprimernejšo moralo izbrati nujno pot po varianti, ki jo je označil izvedenec z neprekinjeno zeleno barvo. Ta predvideva, da bi nujna pot potekala po asfaltirani poti in ne bi ovirala nikogar. Odstraniti bi bilo potrebno en del ograje pri hiši predlagateljice, za ostali del poti bi slednja morala pridobiti pilot od rampe, ki se nahaja v bližini glasbene šole. Omenjena pot je prometno neobremenjena, škoda, ki bi eventualno nastala, bi bila neznatna. Pritožba tudi izrecno graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki ni v postopek pritegnilo ostale lastnike parcel, preko katerih bi naj potekala nujna pot. Po mnenju pritožbe bi sodišče prve stopnje moralo opozoriti predlagateljico, da vključi v postopek lastnike, ki bi prišli v poštev za nujno pot po varianti 1A, ki jo je v svojem mnenju opisal in prikazal izvedenec. Predlagateljica pa v postopek ni povabila oziroma predlagala nikogar. Pritožba izpodbija tudi višino nadomestila in izpostavlja, da le ta v primeru določitve predstavljene nujne poti ne bi presegala 1.000,00 EUR. Nasprotni udeleženec tudi navaja, da je objekt na služeči nepremični nelegalna gradnja. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi ali pa spremeni tako, da odloči, da nujna pot preko nepremičnine nasprotnega udeleženca ne obstoji. Nasprotni udeleženec je priglasil stroške postopka.
3.V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.
4.Pritožba je utemeljena.
5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.
6.Po presoji sodišča druge stopnje pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ter da je nasprotnemu udeležencu kršilo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ko ni, v zvezi z njegovim ugovorom, da bi se lahko nujna pot ustanovila z manjšo obremenitvijo, če bi potekala preko nepremičnin lastnikov sosednih parcel, zagotovilo, da bi v postopku sodelovali tudi ostali lastniki parcel, za katere je izvedenec podal mnenje, da bi eventualno lahko potekala nujna pot po njihovih parcelah. Razlogi sodišča prve stopnje glede zavrnitve navedenega ugovora nasprotnega udeleženca, naj se v postopek povabi lastnike ostalih parcel, po katerih bi eventualno lahko potekla nujna pot, so pomanjkljivi. Sodišče prve stopnje je namreč v 28. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa zgolj pavšalno zapisalo, "da je sodišče skupaj z izvedencem in na podlagi vsega dokaznega postopka ugotovilo, da tak ugovor ni utemeljen in zato ni bilo potrebe po pritegnitvi v postopek lastnike preostalih parcel". Natančnih vsebinskih razlogov za takšno odločitev sodišče prve stopnje ni navedlo.
7.Materialnopravno podlago za določitev nujne poti predstavljata 88. in 89. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Pri ustanovitvi nujne poti gre za prisilen poseg v lastninsko pravico, zato morajo biti izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, in sicer mora na eni strani obstajati ekonomski interes upravičenca (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče stvari. Z ustanovitvijo nujne poti namreč ne sme biti onemogočeno ali znatno ovirano izkoriščanje in uporaba njegovega zemljišča. Prav tako mora z ustanovitvijo nujne poti nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini.
8.Sodišče prve stopnje je v postopek pritegnilo izvedenca gradbene stroke, A. A. , dipl. ing. gradb., ki je izdelal mnenje in dopolnitev mnenja. Izvedenec je predstavil pet variant možnih potekov nujne poti, ki pa vse ne potekajo po parcelah nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je najprimernejša nujna pot tista, ki jo je izvedenec predstavil v izvedenskem mnenju pod varianto ena in poteka po parcelah nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec pa se zavzema za potek nujne poti po varianti pet, ki pa ne poteka po njegovih parcelah.
9.Vse nujne poti, ki jih je preučil izvedenec, torej ne potekajo po parcelah nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je dejansko presojalo o možnih nujnih poteh brez, da bi v postopek pritegnilo lastnike parcel na katerih bi potencialno lahko nujna pot potekla. Ko je izvedenec izdelal variante, ki posegajo na nove parcele, bi lastniki teh parcel lahko postali nasprotni udeleženci. Brez njihovega sodelovanja je dejansko stanje glede najmanjše obremenitve nepopolno ugotovljeno. Lastnikom parcel po katerih bi, po variantah, ki jih je izdelal izvedenec, lahko potekla nujna pot, bi morala biti dana možnost, da se seznanijo z izvedenskim mnenjem, nanj podajo pripombe in sodelujejo na naroku samem. Še posebej ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec ves čas argumentirano nasprotoval, s strani predlagateljice, predlagani nujni poti in podajal predloge glede nujne poti, ki jo je izvedenec predvidel pod varianto pet.
10.Upoštevaje okoliščine obravnavanega primera, sodišče prve stopnje, brez sodelovanja lastnikov vseh potencialno obremenjenih nepremičnin, ne more pravilno in popolno ugotoviti dejanskega stanja, predvsem glede stopnje obremenitve in morebitnega oviranja uporabe teh nepremičnin. Nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje tudi glede stroškovne obremenitve v primeru poteka nujne poti po drugih možnih variantah, o katerih piše v mnenju izvedenec. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pripomb nasprotnega udeleženca, da izvedenec ni izračunal vrednosti del v primeru poteka nujne poti po drugih možnih variantah, predvsem po varianti pet.
11.V postopku določitve nujne poti je ključno vprašanje, kdo so udeleženci postopka. Po 175. členu ZNP-1 je nasprotni udeleženec primarno lastnik nepremičnine, preko katere se nujna pot predlaga. V fazi dokazovanja z izvedencem pa se pogosto izkaže, da lahko obstajajo alternativne variante, ki bi bile lahko z vidika 89. člena SPZ primernejše, a potekajo po zemljiščih tretjih, ki prvotno niso bili vključeni v postopek. Sodišče prve stopnje ima v nepravdnem postopku preiskovalno dolžnost in mora po uradni dolžnosti skrbeti, da se v postopek pritegnejo vsi, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Po presoji sodišča druge stopnje bi sodišče prve stopnje, ko je izvedenec podal mnenje o petih možnih variantah dostopa do parcele predlagateljice, moralo pričeti z materialno procesnim vodstvom v smeri vključitve lastnikov parcel, po katerih bi tudi lahko potekla nujna pot. V obravnavani zadevi izvedenec ni mnenja, da po drugih variantah sploh ni mogoče določiti nujne poti, kar bi lahko bila podlaga zato, da se ostalih lastnikov sploh ne vključi v postopek.
12.Odločitev o razveljavitvi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje sprejelo z ozirom, da glede na naravo ugotovljene procesne kršitve te, ob spoštovanju pravice strank postopka do obravnavanja ter pritožbe kot ustavno varovanih procesnih jamstev (22. in 25. člen Ustave RS), ne more odpraviti samo.
13.Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti navedene kršitve ter nato ponovno vsebinsko obravnavati ugovor nasprotnega udeleženca, da bi se lahko ustanovila nujna pot z manjšo obremenitvijo tuje nepremičnine, če bi potekala po eni od ostalih variant, izven nepremičnin nasprotnega udeleženca. V skladu z 21. členom ZNP-1 bo moralo paziti na to, da bodo vsi lastniki parcel udeleženi v postopku. Argumentirano se bo moralo opredeliti tudi do zatrjevanj nasprotnega udeleženca glede stroškov, ki bi nastali v primeru ustanovitve služnosti po varianti pet. Izvedenec je namreč v izvedenskem mnenju zgolj nedoločno zapisal, da ocenjuje, da dostopa po varianti štiri in pet, z vidika stroška pridobitve "služnosti" in stroška vzdrževanja dostopov, nista primerna. Ni pa podal dejanske ocene nastalih stroškov.
14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 366. člena ZPP ter 42. členom ZNP-1).
15.Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).
-------------------------------
1M. Juhart, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2018, komentar k 88. členu, str. 527.
2Glej 177. člen ZNP-1.
3Glej 21. člen ZNP-1.