Jedro

Izpodbijana sodba je bila toženi stranki vročena dvakrat, drugič očitno zato, ker je odvetnik vrnil njemu vročeno sodbo s sporočilom, da mu je tožena stranka preklicala pooblastilo v obravnavani pravdni zadevi. Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki že 1.3.2004 pravilno vročena, njena ponovna vročitev ne more imeti učinka v tem smislu, da bi tožena stranka pridobila nov rok za pritožbo zoper sodbo.

Izrek

Pritožba tožene stranke z dne 15.3.2004 se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba tožene stranke z dne 1.4.2004 se zavrže. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki vrniti v neposredno posest, prosto od stvari in oseb, poslovni prostor v L., trgovini v pritličju stavbe, Restavracija L., ki leži na parc. št. 1824/1, vl.št. k.o. P., in ki obsega prodajni prostor s skladiščem, hladilnicami, garderobami ter sanitarijami, v izmeri 360 m2, pekarno v izmeri 72,50 m2 ter hodnik v izmeri 18 m2, in iz njega odstraniti vse svoje stvari in opustiti vso nadaljnjo uporabo in posege v ta poslovni prostor. Toženi stranki je naložilo, da mora v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 703.455,00 SIT. V obrazložitvi je navedlo, da je tožeča stranka zemljiškoknjižna lastnica zgradbe v P., katere del je s pogodbo z dne 19.6.1997 prodala toženi stranki, vendar pa je bila ta pogodba razdrta; glede na to ima tožena stranka nepremičnino v posesti brez pravnega naslova.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka najprej vložila pritožbo z dne 15.3.2004 iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, naj pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje dne 29.10.2003 opravilo javno glavno obravnavo brez tožene stranke in pooblaščenega zastopnika in s tem grobo kršilo načelo neposrednosti, ker toženca ni zastopal pooblaščeni zastopnik, saj je pooblaščencu, tj. odvetniku M. L. pooblastilo prenehalo pred glavno obravnavo, na kar je bilo sodišče izrecno opozorjeno. Zakoniti zastopnik tožene stranke V. K. pa se iz zdravstvenih razlogov ni udeležil razprave, o čemer je bilo sodišče prav tako obveščeno.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka ponovno vložila pritožbo z dne 1.4.2004 iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, naj pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje dne 19.10.2003 opravilo javno glavno obravnavo brez tožene stranke in pooblaščenega zastopnika in s tem grobo kršilo načelo neposrednosti, ker toženca ni zastopal pooblaščeni zastopnik, saj je pooblaščencu, tj. odvetniku M. L. pooblastilo prenehalo pred glavno obravnavo, na kar je bilo sodišče izrecno opozorjeno. Zakoniti zastopnik tožene stranke V. K. pa se iz zdravstvenih razlogov ni udeležil razprave, o čemer je bilo sodišče prav tako obveščeno. Nadaljuje, da ni sodišče prve stopnje upoštevalo nobenih navedb tožene stranke, tako ne iz odgovora, kot ne iz pripravljalnega spisa, v katerem je navedla, da je potrebna prekinitev postopka, zlasti je "vmesna" zaradi vložene ustavne pritožbe, ki se vodi pod opr.št. UP Ustavnega sodišča RS, ki odloča o zakonitosti izdane delne sodbe Okrožnega sodišča v K. Poudarja, da je v skladu s 85. čl. Zakona o ustavnem sodišču predlagala zadržanje izvršitve sodbe Okrožnega sodišča v K. Pg, ki se tudi izpodbija z ustavno pritožbo, saj bi z njeno izvršitvijo nastale toženi stranki težko popravljive, škodljive posledice. Ta pravdna zadeva pa je v neposredni zvezi ter v dejanski in pravni odvisnosti od zadeve Pg. Sodišče prve stopnje je zavestno spregledalo navedbe v pripravljalnem spisu tožene stranke z dne 28.10.2003 ter tudi vse dokaze, navedene v tem spisu. Pri svoji odločitvi se je enostransko oprlo le na navedbe tožeče stranke, ni pa obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazne predloge tožene stranke in s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče si zmotno razlaga izrek delne sodbe Pg, češ da je z njim ugotovljeno razdrtje kupoprodajne pogodbe, kar pa ni res, saj je predmet navedenega postopka zahtevek tožeče stranke za sklenitev kupoprodajne pogodbe, ter razširjeni tožbeni zahtevek na odškodnino.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev in uveljavljala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da ne drži trditev, da se tožeča (verjetno prav: tožena) stranka glavne obravnave ni udeležila iz upravičenih razlogov, saj je iz sodnega registra razvidno, da ima tožena stranka dva zakonita zastopnika, poleg V. K. tudi M. K. in bi se lahko ona udeležila obravnave.

Pritožba tožene stranke z dne 15.3.2004 ni utemeljena, njena pritožba z dne 1.4.2004 pa je prepozna.

K pritožbi z dne 15.3.2004 : Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz predmetnega spisa razvidno, da je bilo pooblaščencu tožene stranke, odvetniku M. L., 5.9.2003 vročeno vabilo za glavno obravnavo, razpisano za dne 29.10.2003. Dan pred narokom za glavno obravnavo je sodišče prve stopnje prejelo sporočilo tožene stranke z dne 28.10.2003, da preklicuje pooblastilo odvetniku M. L., ter da se zakoniti zastopnik tožene stranke, V. K., zaradi bolezni ne more udeležiti naroka za glavno obravnavo dne 29.10.2003. Zato, da lahko preklic pooblastila, ki ga poda stranka svojemu pooblaščencu, učinkuje proti sodišču, mora biti sodišče o njem pravočasno obveščeno; 2. odst. 99. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč določa, da se mora preklic naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik. V konkretnem primeru pa je tožena stranka preklic pooblastila svojemu odvetniku naznanila sodišču šele dan pred glavno obravnavo, tako da ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, predvsem tudi zato, ker je bila tudi tožena stranka seznanjena z datumom glavne obravnave, saj ga v svojem obvestilu z dne 28.10.2003 posebej omenja. Izvajanje načela neposrednosti v postopku je bilo toženi stranki s strani sodišča prve stopnje omogočeno; v obvestilu z dne 28.10.2003 tožena stranka sicer omenja, da se zaradi bolezni naroka ne more udeležiti, vendar pa o zatrjevanem obstoju razloga za njeno odsotnost z naroka ni predložila ničesar, tako da je sodišče prve stopnje glavno obravnavo utemeljeno opravilo v njeni odsotnosti. ZPP v 282. čl. določa, da če katera od strank ne pride na narok za glavno obravnavo, se ta vseeno opravi. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je v obravnavni zadevi sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje (ki je v tem, da je tožeča stranka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, katere del ima v posesti tožena stranka brez pravnega naslova) pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku na izročitev v posest spornega dela nepremičnine, pri tem pa ni zagrešilo nobene takšne kršitve določb pravdnega postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP). K pritožbi tožene stranke z dne 1.4.2004: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba toženi stranki vročena dvakrat, in sicer najprej 1.3.2004 (vročilnica na l.št. 163 spisa), zatem pa ponovno 19.3.2004 (vročilnica na l.št. 167); drugič očitno zato, ker je odvetnik M. L. vrnil njemu vročeno sodbo s sporočilom, da mu je tožena stranka preklicala pooblastilo v obravnavani pravdni zadevi. Ker je bila izpodbijana sodba toženi stranki že 1.3.2004 pravilno vročena, njena ponovna vročitev ne more imeti učinka v tem smislu, da bi tožena stranka pridobila nov rok za pritožbo zoper sodbo. Glede na to je pritožba z dne 1.4.2004, ki je vložena znatno po poteku 15-dnevnega roka od prve vročitve, prepozna, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedbe tožeče stranke v odgovoru na pritožbo niso prispevale k odločitvi v obravnavani zadevi, zaradi česar stroški v zvezi z njo za pravdo niso bili potrebni (1. odst. 155. čl. ZPP); glede na to je sklenilo, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.