Jedro

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedenec z izdelavo pisnega mnenja oziroma ob ustnem zaslišanju v zadostni meri odgovoril na pripombe pravdnih strank in torej temeljijo tožničine težnje po postavitvi novega izvedenca le v njenem nestrinjanju z izvedenčevimi ugotovitvami, kar ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP. Izvedenska ekspertiza je jasna, popolna in razumljiva ter jo je mogoče preizkusiti, v njej pa tudi ni podanih takšnih nasprotij (notranjih nasprotij ali nasprotij z raziskanimi okoliščinami) in pomanjkljivosti oziroma ni podanega takšnega utemeljenega dvoma v njeno pravilnost, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi po ustnem zaslišanju izvedenca angažirati drugega, novega izvedenca.

Izvedenec je ugotovil tri možne vzroke za nastanek sporne delovne nesreče, in sicer gre za delavčevo nepazljivost pri sestopu, neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi. Glede na navedeno so v predmetni pravdi nerelevantne vse tožničine navedbe, ki ne morejo imeti oziroma nimajo vpliva na te tri naravne vzroke za nastanek delovne nesreče. Prah na lestvi in neustrezno hrbtno zaščito je kot možna (so)vzroka opredelil šele angažirani izvedenec. Gre za vzroka, ki izhajata le iz dokaza in ki nimata podlage v tožničinih pravočasnih trditvah. Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je do delovne nesreče prišlo zaradi delavčeve trenutne nepazljivosti pri sestopanju po lestvi in ne zaradi protipravnih opustitev toženke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da premajhen odmik hrbtne zaščite in prah nista v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo poškodbo.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te odločbe, povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (tožnice) za plačilo 12.321,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.2016 dalje do plačila in (II.) odločilo, da je tožnica dolžna v 15 dneh toženi stranki (toženki) povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.714,76 EUR, v primeru poteka paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, naj se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Pritožbeno sodišče na tem mestu podrobneje ne povzema obširnih, minucioznih in večkrat se ponavljajočih pritožbenih navedb, vsekakor pa v nadaljevanju te obrazložitve nanje odgovarja. V kratkem je pritožbo tožnice mogoče povzeti v tem, da vztraja pri svojih siceršnjih trditvah in izpostavlja, da bi bilo treba angažirati novega izvedenca (v zvezi s tem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 254. členom ZPP), da delavec ni prispeval k nesreči, da toženka ni zagotovila varne in ustrezne delovne opreme (izpostavlja predvsem neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi), da bi bilo treba lestev pregledovati in preizkušati, da je šlo za delo na višini, da toženka ni imela izdelanih navodil za takšno delo, da delavec ni bil ustrezno usposobljen za takšno delo, da za lestev toženka ni imela ustrezne dokumentacije in da ni izvajala notranjega nadzora nad delom zavarovanca.

3. Toženka je v odgovoru na tožničino pritožbo predlagala, naj pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrne in tožnici naloži plačilo toženkinih pritožbenih stroškov. Med drugim je izpostavila, da je odločitev o zavrnitvi angažiranja novega izvedenca pravilna, da toženka izraža le svoje laične poglede, da izvedenec ne pojasnjuje veljavne zakonodaje, da je pomembna izpoved delavca, da je vzrok za poškodbo v trenutni nepazljivosti delavca, da tožnica zanemarja vzročno zvezo med zatrjevanimi toženkinimi opustitvami (tudi glede hrbtne zaščite in prahu) in nastalo škodo, da lestve ni treba periodično pregledovati, da gre za del nepremičnine, da se delavec ni poškodoval pri delih na višini, da je bil ustrezno usposobljen in da kontrola delavca ni bila potrebna.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja izpostaviti, da sodišče (izjema je pri nedovoljenih razpolaganjih pravdnih strank) v pravdnem postopku izvaja dokaze, ugotavlja pravno relevantna dejstva in odloča na podlagi ((pravočasne (286. člen ZPP)) trditvene in z njo povezane dokazne podlage ter trditvenega in dokaznega bremena pravdnih strank (glej 7., 212., 213. in 214. člen ZPP) in da je tožnica na podlagi 87. člena (in tudi 86. člena) Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju upravičena zahtevati povrnitev škode, ki je nastala zaradi (med drugim) poškodbe zavarovanega delavca, če je poškodba zavarovanca posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko - sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Povedano drugače, med drugim je relevantna, kot pravilno izpostavlja toženka v odgovoru na pritožbo, vzročna zveza med zatrjevanimi toženkinimi opustitvami in delavčevo poškodbo. Tožnica mora v takem položaju (pravočasno in dovolj konkretno) zatrjevati in nato še izkazati toženkino protipravno ravnanje, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, medtem ko se krivda domneva. Takoj, ko ena izmed teh kumulativno zahtevanih predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, se sodišče s presojo ostalih ni dolžno ukvarjati, saj odškodninska odgovornost ne more biti podana. Pravdni postopek ni postopek, v katerem bi bilo sodišče dolžno izven pojasnjenih formalnih in materialnih okvirov raziskati prav vse okoliščine konkretnega primera oziroma ne gre za postopek, v katerem bi se brez ustrezne, konkretne in pravočasne trditvene in dokazne podlage (popolnoma informativno) raziskovale vse (tudi pravno nerelevantne) okoliščine delovnih nesreč oziroma vsi mogoči in nemogoči vzroki le-teh ter vse morebitne kršitve zakonodaje iz področja varstva pri delu.

6. Uveljavljana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP ni utemeljena. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedenec z izdelavo pisnega mnenja oziroma ob ustnem zaslišanju v zadostni meri odgovoril na pripombe pravdnih strank in torej temeljijo tožničine težnje po postavitvi novega izvedenca le v njenem nestrinjanju z izvedenčevimi ugotovitvami, kar ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP. Izvedenska ekspertiza je jasna, popolna in razumljiva ter jo je mogoče preizkusiti, v njej pa tudi ni podanih takšnih nasprotij (notranjih nasprotij ali nasprotij z raziskanimi okoliščinami) in pomanjkljivosti oziroma ni podanega takšnega utemeljenega dvoma v njeno pravilnost, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi po ustnem zaslišanju izvedenca angažirati drugega, novega izvedenca. Kdaj je bila lestev izdelana in kakšna dokumentacija obstoji o sporni lestvi so v konkretni pravdi popolnoma pravno nerelevantne okoliščine, saj to ni bil vzrok za nastalo nesrečo. Nenazadnje je imel izvedenec podlago za ugotovitev, da je bila (fiksna) lestev izdelana v času gradnje objekta v neprerekanih trditvah toženke (glej 214. člen ZPP), medtem ko je le logično sklepal, da je bila takrat v okviru tehničnega pregleda objekta tudi pregledana. Predmetno torej ne more biti utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Podobno tudi glede tožničinih očitkov o nepregledovanju lestve in o neobstoju dokumentacije glede lestve velja, da te okoliščine niso v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo škodo. Za kakršenkoli zaključek, da je bila lestev neustrezna (z izjemo hrbtne zaščite) in nestabilna, namreč v spisu ni povsem nobene podlage in gre torej za nekakšno lastno in neupoštevno tožničino mnenje, medtem ko je bilo ugotovljeno, da je lestev (z izjemo hrbtne zaščite) bila ustrezna in stabilna (fiksno pritrjena). Kako naj bi s strani sodišča angažirani izvedenec, ki je sodišču v pomoč (le) pri ugotavljanju dejstev (njegovih pravnih zaključkov sodišče ne sme upoštevati), odločal v nasprotju z veljavno zakonodajo, pritožba ne pojasni, vsekakor pa v pritožbi izpostavljeni očitki ne morejo biti razlog za postavitev novega izvedenca. Izvedenec je res v pisni ekspertizi izpostavil člene zakonodaje, ki so se mu zdeli relevantni in ki se nanašajo na delovno opremo, nato pa je pri ustnem zaslišanju ob trmastem vztrajanju tožnice ter ob vseh že uporabljenih izrazih dodal, da bi lestvi lahko nenazadnje rekli tudi delovna oprema, vendar predmetno ne spremeni izvedenčevih dejanskih zaključkov oziroma posledičnih pravnih zaključkov sodišča, da gre pri predmetni lestvi za fiksni del objekta (nepremičnine, glej 8. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)), ki ga ni treba redno obdobno pregledovati in preizkušati, prav tako pa za predmetno lestev ni treba izdelati posebne tehnične dokumentacije. Nenazadnje velja tudi v tej smeri dodati, da morebitne kršitve toženke v zvezi z navedenim, ob ugotovitvah, da je bila lestev (z izjemo hrbtne zaščite) ustrezna, ne morejo biti pravno relevantne, saj niso v vzročni zvezi z nastalo nesrečo. Ker je pritožba samostojno pravno sredstvo, se v tem delu pritožba ne more uspešno sklicevati na vse nejasnosti in pomanjkljivosti izvedenskega mnenja, ki jih je tožnica navedla v svoji drugi vlogi, to je v pripombah zoper izvedensko mnenje. Takšno sklicevanje je v pritožbeni fazi sojenja neupoštevno.

7. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju pritožbeno sodišče soglaša s pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in ugotovljenim dejanskim stanjem, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, zato na tem mestu ni (podrobno) ponovljeno.

8. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da se je delavec poškodoval pri delu na višini, da ga toženka ni ustrezno usposobila za delo na višini, da bi morala delavcu dati v zvezi s predmetno lestvijo posebna navodila in ga še posebej nadzorovati. Delavec je svoje delo v višji etaži že opravil, poškodoval pa se je pri sestopanju po fiksni lestvi, ki je bila namenjena dostopu na višjo etažo, zato ne gre za delo na višini, saj dela ni opravljal na sporni lestvi. Ker ne gre za delo na višini, so neutemeljeni očitki, da bi morala toženka delavca usposobiti za delo na višini. Kot bistveno je tudi ugotovljeno, da je sestop po fiksni lestvi enostavno opravilo, da so pravila varne hoje po lestvi splošno znana, da ni potrebnih posebnih navodil in da ni potrebnega posebnega usposabljanja ter posebnega nadzora nad sestopanjem. Pritožba tudi sama opozarja, da je delavec povedal, da je bil poučen o stopanju po a-lestvi, zato ni jasno, kako naj ne bi bil poučen, seznanjen oziroma usposobljen za sestopanje po fiksni lestvi. Upoštevaje slednje je neutemeljeno tožničino zavzemanje za izdelavo posebnih navodil, saj ni jasna zveza (ni vzročne zveze) med izdelavo navodil in predmetno nesrečo, ker je delavec sam izpovedal v smeri, da je bil trenutno nepazljiv. Povedano drugače, izdelava posebnih navodil nesreče ne bi bi mogla preprečiti. Fiksni del objekta (glej 8. člen SPZ), to je predmetna lestev, kot je bilo že poudarjeno ne more biti delovna oprema po 3. členu Pravilnika o varnosti in zdravju pri delu, ki bi jo bilo treba redno pregledovati in preizkušati, medtem ko nenazadnje med temi okoliščinami in nastalo delovno nesrečo ni pravno relevantne vzročne zveze. Da so pravila varne hoje po lestvi splošno znana je izpostavil izvedenec, zato ni jasno kako in predvsem zakaj naj bi sodišče to dejstvo še dodatno obrazložilo. Vsekakor pa je lastno in osamljeno pritožbeno zavzemanje, da bi bilo treba izdelati posebna navodila za varno hojo po fiksni lestvi, ki je del objekta, in nato še uporabo predmetne lestve posebej nadzorovati, neutemeljeno in v nasprotju z zahtevanim skrbnim ravnanjem delodajalca. V prvi vrsti je namreč delavec tisti, ki mora poskrbeti za lastno varnost, in delodajalka ni tista, ki bi bila dolžna delavca prav "pri vsakem koraku" nadzorovati. Pojem notranjega nadzora ni takšen, kot se zavzema pritožba. Nenazadnje pa je logično in razumsko, da ugotovljene delavčeve trenutne nepazljivosti niti povsem pretiran nadzor ne bi mogel preprečiti, zato med očitkom pomanjkljivega nadzora in nastalo škodo zopet ni podane pravno relevantne vzročne zveze.

9. Izvedenec je ugotovil tri možne vzroke za nastanek sporne delovne nesreče, in sicer gre za delavčevo nepazljivost pri sestopu, neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi. Glede na navedeno so v predmetni pravdi nerelevantne vse tožničine navedbe, ki ne morejo imeti oziroma nimajo vpliva na te tri naravne vzroke za nastanek delovne nesreče. V zvezi z uvodoma izpostavljenim velja najprej poudariti, da je tožnica glede lestve pravočasno, konkretno in še upoštevno navajala le o njeni (ne)stabilnosti in o neustreznih klinih. Da bi bila lestev nestabilna oziroma da bi bili njeni klini kakorkoli neustrezni, iz spisa ne izhaja, zato je že na tej podlagi mogoče tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Prah na lestvi in neustrezno hrbtno zaščito je kot možna (so)vzroka opredelil šele angažirani izvedenec. Gre za vzroka, ki izhajata le iz dokaza in ki nimata podlage v tožničinih pravočasnih trditvah. Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je do delovne nesreče prišlo zaradi delavčeve trenutne nepazljivosti pri sestopanju po lestvi in ne zaradi protipravnih opustitev toženke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da premajhen odmik hrbtne zaščite in prah nista v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo poškodbo. Izvedenec je sicer povedal o treh možnih vzrokih delovne nesreče, a je pri ustnem zaslišanju glede premajhnega odmika hrbtne zaščite dodal, da se lahko vseeno pravilno ter varno sestopa, da njega to ni oviralo pri varnem prijemanju lestve z rokami ter varnemu stopanju in da je šlo bolj zato, da se je ″zahaklal″ in zaradi prašnosti umazal. Da bi mu zaradi hrbtobrana spodrsnilo, je zanikal sam delavec, ki je povedal, da mu je pač slučajno spodrsnilo, ker je zgrešil klin na lestvi in ker je na klin stopil s konico stopala. Glede prahu je izvedenec poudaril, da bi bila potrebna še večja pazljivost uporabnikov, saj gre za vsakodnevno prisoten prah, delavec pa je izpovedal, da ne more potrditi, da bi zdrsnil zaradi prahu na lestvi, in da je predmetno lestev uporabljal več kot 20 let. Povedano drugače, morebitna vpliva neustrezne hrbtne zaščite in prahu na zdrs nista izkazana (in tudi ne pravočasno zatrjevana s strani tožnice), zato je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno.

10. Ker drugih pritožbenih trditev tožnica ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijanje sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo in tudi sicer zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Ob zgoraj izpostavljenih bistvenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožničina škoda (predmetna nesreča oziroma posledični stroški zdravljenja poškodovanega delavca) v vzročni zvezi le s trenutno nepazljivostjo samega delavca in ne v zatrjevanih ter nenazadnje neizkazanih kršitvah toženke. Pritožbeno sodišče torej soglaša s presojo, da ob ugotovljenih okoliščinah ni mogoče najti podlage za odškodninsko odgovornost toženke. Prav tako je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o povrnitvi pravdnih stroškov.

11. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, mora toženki povrniti stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Toženki se prizna 625 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialni stroški (12,5 točk) in 22 % DDV. Navedeno ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,60 EUR znaša skupaj 466,65 EUR. Toženki niso priznani stroški v višini 50 točk za končno poročilo stranki, saj so le-ti že zajeti v stroških za odgovor na pritožbo.