Jedro

V predsodnem postopku je bila pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški zastopanja pritožnice bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 24. 5. 2017 in št. ... z dne 2. 2. 2017, priznanje pravice do varstvenega dodatka od 19. 1. 2017 dalje in da je tožena stranka dolžna o odmeri ter izplačilu varstvenega dodatka odločiti s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (I. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da se stroški zastopanja tožnice krijejo iz proračuna (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predloga njeno spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oz. podrejeno razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Pomanjkljivost izpodbijane sodbe je v tem, da sodišče ni uporabilo specialnih predpisov in sodne prakse s področja odškodnin, katerih pravna narava je zelo različna. Izhajalo je iz zmotnega stališča, da 18. člen ZUPJS ne izključuje upoštevanja sredstev iz naslova odškodnine pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa, in da ZSVarPre odškodnine izrecno upošteva med neperiodične dohodke. Navedena zakonodaja obravnava pravni pojem odškodnine na splošno in ne upošteva pravno naravo različnih odškodnin za razne oblike škod na podlagi različnih pravnih podlag. Sporna je pravna narava denarnih sredstev, ki jih ima naložena v vzajemnem skladu A. in predstavljajo odškodnino za nepremoženjsko škodo, tj. psihične bolečine kot pravično zadoščenje zaradi smrti sina B.B., ki je umrl 8. 8. 1985 v delovni nezgodi. Ni sporno, da se pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa upošteva odškodnina za materialno škodo, drugače pa je z odškodninami, ki imajo naravo nepremoženjske škode, h katerim spadajo odškodnine za duševne bolečine zaradi izgube svojca oz. smrti bližnjega. Sklicuje se na zadevo II Ips 1132/2008, po kateri je narava odškodnine za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega v satisfakciji, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje duševnih bolečin. Tožena stranka in CSD prostega preudarka iz 31. člena ZSVarPre nista uporabila pravilno, ker sta odškodnino za psihične bolečine zaradi izgube najožjega svojca umestila med premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenja do varstvenega dodatka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbeno izvajanje dodaja samo še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih2 (ZSVarPre). Po 4. členu ZSVarPre se z varstvenim dodatkom zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. To denarno dajatev je mogoče priznati, če so izpolnjeni pogoji iz 49. člena zakona. Torej da gre za trajno nezaposljivo osebo ali starejšo od 63 let in če lastni dohodek, ugotovljen za upravičenost do denarne socialne pomoči presega višino minimalnega dohodka, ne presega pa višine oz. seštevka minimalnega dohodka, določenega v 50. členu istega zakona. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi ni izpolnjeno, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

6. Kljub temu, da tožnica izpolnjuje pogoj starosti, saj je na dan vložitve vloge 19. 1. 2017 dopolnila 63 let starosti, njeno premoženje omogoča kritje življenjskih stroškov, čeprav znesek minimalnega dohodka znaša 476,87 EUR in ga njen lastni dohodek v višini 368,09 EUR mesečne pokojnine ne presega.

Sodišče namreč pravilno zaključuje, da je bila v predsodnem postopku pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

V okoliščinah konkretnega primera je bila namreč tudi po stališču pritožbenega sodišča že v predsodnem postopku pravilno upoštevana tretjina enot premoženja v višini 3.279,93 EUR od zneska 9.839,79 EUR na dan 19. 1. 2017, izkazanih pri vzajemnem skladu A. (Priloga C/2). Ker tretjina tožničinega premoženja, naloženega v investicijskem skladu presega minimalni dohodek za varstveni dodatek v višini 476,87 EUR, je bil prosti preudarek iz 31. člena ZSVarPre uporabljen v skladu z 2. odst. 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP). V mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano, je v predsodnem postopku pravilno zaključeno, da tožnica ni upravičena do varstvenega dodatka in je posledično njena zahteva za priznanje pravice do varstvenega dodatka zakonito zavrnjena.

7. Zmotno in zato neutemeljeno je pritožničino vztrajanje, da izkazano premoženje ni upoštevno, ker ima podlago v odškodnini za negmotno škodo zaradi smrti sina v delovni nesreči leta 1985, katere narava in namen je v satisfakciji. Ne samo zato, ker 18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev4 (ZUPJS) ne izključuje upoštevanja denarnih sredstev iz naslova odškodnin, se pri ugotavljanju premoženjskega cenzusa po 4. odst. 23. člena ZSVarPre odškodnine celo izrecno uvrščajo me občasne neperiodične dohodke, upoštevne v dohodek. Nenazadnje je potrebno pritrditi razlogovanju prvostopenjskega sodišča, da sporni znesek ni bil izplačan kot odškodnina v obdobju, za katero se ugotavlja premoženjsko stanje na podlagi vloge z dne 19. 1. 2017. Pravno irelevantno je zato sklicevanje na sodbo revizijskega sodišča II Ips 1132/2008 o naravi negmotne odškodnine za psihične bolečine. V konkretnem primeru gre za premoženje, ki ga ima tožnica naloženega v investicijskem skladu in ga je potrebno upoštevati, saj ne gre za premoženje, ki bi bilo z 18. členom ZUPJS-a izključeno pri ugotavljanju pogojev za pravico do varstvenega dodatka. Sicer se tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS5 vse odškodnin ne glede na podlago in s tem pravno naravo na splošno upoštevajo kot relevanten dohodek (premoženje) po določbah ZUPJS in ZSVarPre.

8. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

9. Glede na to, da je pritožba vložena na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, je potrebno odločiti, da priglašeni stroški za tožničino zastopanje bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 5 Sodba opr. št. VIII Ips 216/2016 z dne 24. 1. 2017.