Jedro

Tožnik bi moral, če bi želel, da ga v postopku namesto sedaj dodeljene odvetnice C. C. zastopa drug odvetnik, podati predlog za njeno razrešitev, kot to predvideva deveti odstavek 30. člena ZBPP. Po tej določbi sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega. Po presoji sodišča pa toženka zgolj zato, ker je tožnik vložil ponovno prošnjo za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo ter za isto stopnjo kazenskega postopka, ne da bi ob tem navajal, da imenovana odvetnica svojih dolžnosti ne opravlja v redu, ni mogla sklepati, da želi njeno razrešitev in imenovanje odvetnika, ki ga je predlagal v prošnji in zato ni bilo razloga, da bi tožnika, ki je 6. 2. 2025 vložil popolno in razumljivo prošnjo za dodelitev BPP, pozivala k izjasnitvi oziroma dopolnitvi te prošnje.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je 6. 2. 2025 pri toženki vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici I Kpr 63928/2020. Kot morebitnega izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A.

2.Toženka je z odločbo Bpp 65/2025 z dne 12. 2. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) najprej ugotovila, da je bila tožniku s pravnomočno odločbo Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024 v prej navedeni kazenski zadevi že dodeljena redna BPP v obliki pravnega zastopanja v kazenski preiskavi in v obliki pravnega zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ki se bo zoper njega vodil v primeru vložitve obtožnega akta (I. točka izreka). Tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo v enaki obliki oziroma obsegu je zato toženka kot nedopustno zavrgla (II. točka izreka), kot neutemeljeno pa zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP v tej kazenski zadevi v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji (III. točka izreka).

3.V obrazložitvi toženka pojasnjuje, da mora v skladu s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se po določbi drugega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) subsidiarno uporablja v postopku dodelitve BPP, prošnjo za dodelitev BPP najprej preizkusiti. Prošnjo s sklepom zavrže, če ugotovi, da se o isti upravni zadevi že vodi postopek, ali da je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti oziroma tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

4.Toženka navaja, da je na podlagi vpogleda v odločbo Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024, ki je postala pravnomočna 21. 12. 2024, ugotovila, da je bila tožniku že dodeljena BPP v obsegu pravnega zastopanja v kazenski preiskavi Okrožnega sodišča v Novi Gorici I Kpr 63928/2020, v kateri je tožnik obdolženec, ter v obliki pravnega zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ki se bo zoper njega vodil v primeru vložitve obtožnega akta. Za izvajanje te BPP je bila na njegov predlog imenovana B. B., odvetnica v ... Ker je ta vložila predlog za njeno razrešitev, je bila s sklepom toženke Bpp 489/2024 z dne 31. 1. 2025 razrešena, za izvajanje BPP pa določena C. C., odvetnica v ... Toženka pojasnjuje, da je bila tožniku torej že dodeljena BPP, za katero je zaprosil tudi s prošnjo z dne 6. 2. 2025, glede postavljene izvajalke BPP odvetnice C. C. pa ni podal zahteve za njeno razrešitev in je zato na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, sedaj obravnavano tožnikovo prošnjo kot nedovoljeno zavrgla.

5.Toženka nadalje navaja, da iz opravljenih poizvedb pri kazensko - preiskovalnem oddelku ne izhaja, da bi tožnik odvetnici C. C. v kazenski zadevi preklical pooblastilo, prav tako tudi pri toženki ni podal zahteve za njeno razrešitev. Preklic pooblastila v kazenskem postopku sicer preprečuje, da bi odvetnica tožnika zastopala v tem postopku, vendar pa to ne bi odpravilo veljavnosti odločbe o BPP oziroma javnopravnega razmerja, ki ga je med tožnikom kot upravičencem do BPP, imenovano odvetnico kot izvajalko BPP in Republiko Slovenijo vzpostavila odločba Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024 v zvezi s sklepom Bpp 489/2024 z dne 31. 1. 2025. Posledično tožnik do spremembe te odločbe ne more pridobiti nove BPP ali novega odvetnika v isti zadevi. Če bo tožnik odvetnici v kazenskem postopku preklical pooblastilo in pooblastil novega odvetnika, bo moral bodoče stroške novega odvetnika nositi sam na podlagi civilnega mandatnega razmerja z novim odvetnikom, razen kolikor bi toženka, če bi tožnik zahteval razrešitev odvetnice, ki je izvajalka BPP, taki zahtevi sledila in kot novega izvajalca BPP imenovala novo izbranega odvetnika.

6.Toženka še pojasnjuje, da je odločitev o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji sprejela na podlagi 24. in 28. člena ZBPP. Po njenem mnenju bi bila dodelitev BPP v tem obsegu preuranjena, saj ni znano, ali bo tožnik zastopanje na nadaljnjih stopnjah (npr. v pritožbi) sploh potreboval. Tega dela tožnikove prošnje za dodelitev BPP v trenutku odločanja tudi še ni mogoče oceniti, torej oceniti njene razumnosti v smislu izgledov za uspeh postopka na sodnih stopnjah, ki presegajo prvostopenjsko odločanje. Kolikor pa bo tožnik v nadaljevanju kazenskega postopka potreboval zastopanje tudi na nadaljnjih stopnjah sodnega odločanja, bo lahko takrat zaprosil za dodelitev BPP za tako zastopanje, s tem da bo moral ponovno izkazati pogoje za dodelitev te pomoči.

7.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8.Zatrjuje, da zavrženje njegove prošnje za dodelitev BPP ni utemeljeno. Pred vložitvijo prošnje za BPP je pooblaščencu povedal, da mu je njegova dotedanja zagovornica v postopku I Kpr 63928/2020 Okrožnega sodišča v Novi Gorici preklicala pooblastilo in da zato potrebuje novega zagovornika. Bil je presenečen, da je bila imenovana nova izvajalka BPP, saj o tem ni bil obveščen. Odvetnici C. C. namreč ni podpisal pooblastila za zastopanje, saj ga v ZPKZ Dob ni obiskala, prav tako ji pooblastila ni poslal po pošti. Je pa dne 19. 2. 2025 podpisal izjavo o preklicu pooblastila tej odvetnici, v kateri je navedel, da predlaga zamenjavo izvajalca BPP, saj želi, da ga v postopku I Kpr 63928/2020 Okrožnega sodišča v Novi Gorici zagovarja odvetnik A. A. Kot prava neuka stranka ima pravico, da s pomočjo pooblaščenca ureja in izboljšuje svoj pravni položaj.

9.Tožnik meni, da bi moralo biti toženki, glede na to, da je vložil novo vlogo za dodelitev BPP, v kateri pa ni omenjal, da je prišlo do zamenjave izvajalca BPP in da je postavljen nov izvajalec, najmanj nenavadno, zakaj prosi za dodelitev BPP. Toženka bi zato morala postopati v skladu s 67. členom ZUP in ga ob ugotovljeni nejasnosti pozvati, da se izjasni, zakaj ponovno zaproša za BPP in ali zahteva spremembo izvajalca. Toženki zato očita, da ga ni vključila v postopek odločanja, saj ga ni pozvala na izjasnitev, s tem pa ni dobil priložnosti, da bi dodatno obrazložil svojo vlogo in tudi pojasnil, da za zamenjavo izvajalca BPP ni vedel. Po njegovem mnenju je zato izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti, toženka pa mora v ponovljenem postopku njegovo prošnjo za dodelitev BPP obravnavati tako, da ga bo pozvala k izjasnitvi.

10.Toženka, ki je sodišču predložila upravni spis zadeve, v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijane odločbe, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Pojasnjuje, da je po tem, ko je odvetnica B. B. podala predlog, da se jo razreši kot izvajalko BPP, tožnika z dopisom z dne 14. 1. 2025 s tem seznanila ter ga pozvala, da v roku 5 dni sporoči ime morebitnega novega izvajalca BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici I Kpr 63928/2020. Tožnika je še seznanila, da bo, kolikor v tem roku ne bo sporočil imena novega izvajalca BPP, v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP tega imenovala sama iz seznama odvetnikov izvajalcev BPP območnega zbora Nova Gorica po pravilu abecednega vrstnega reda. Seznam teh izvajalcev je tožniku poslala kot prilogo dopisu. Seznanila ga je še, da lahko kot izvajalca BPP predlaga bodisi odvetnika, navedenega na listi izvajalcev BPP, bodisi drugega odvetnika, ki na listi ni naveden, s tem da mora ta podati soglasje, da ga bo zastopal v kazenskem postopku. Dopis z dne 14. 1. 2025 je bil tožniku v skladu s 87. členom ZUP vročen 16. 1. 2025, kar izhaja iz povratnice v spisu. Ker tožnik v določenem roku, ki se je iztekel 21. 1. 2025, in niti v nadaljnjih 10 dneh ni sporočil imena novega odvetnika kot izvajalca BPP, je toženka iz seznama izvajalcev BPP območnega zbora Nova Gorica po pravilu abecednega vrstnega reda kot izvajalko BPP imenovala odvetnico C. C. Sklep o razrešitvi prejšnje odvetnice B. B. in o določitvi nove odvetnice C. C. z dne 31. 1. 2025, ki je postal pravnomočen dne 13. 3. 2025, je bil tožniku skladno s 87. členom ZUP vročen 5. 2. 2025. Tožnikove trditve, da o tem ni bil obveščen in da v postopku imenovanja novega izvajalca BPP ni mogel sodelovati, torej ne držijo. Kolikor je tožnik želel, da bi ga v kazenskem postopku zagovarjal drug odvetnik, bi moral glede na pojasnila v dopisu z dne 14. 1. 2025 to toženki predlagati ali pa podati predlog za razrešitev že postavljene odvetnice C. C., ne pa vlagati nove prošnje za dodelitev BPP za isti postopek in v enakem obsegu.

11.Tožnik se je na odgovor toženke odzval v pripravljalni vlogi. Navedel je, da o pisanju, s katerim naj bi ga toženka seznanila o postopku imenovanja novega zagovornika, ne ve ničesar, saj ni prejel nobenega poziva. Vprašanje je, na kateri naslov mu je sodišče pošiljalo poziv in ali mu je bil dejansko vročen. Četudi mu je bil vročen, pa ni razumel njegove vsebine. Izpostavlja, da je prava neuka stranka, da je bil več let zaprt v ZPKZ Dob, da je bil predhodno odvisnik od drog in da je brezdomec. V ZPKZ Dob se je sicer očistil vseh odvisnosti, vendar pa njegovo razumevanje pravnih dokumentov ne dosega ravni, ki bi jo bilo moč pričakovati od običajne osebe. Trdi, da toženka ni postopala v skladu s 7. členom ZUP ter da bi morala glede na predhodno dogajanje v zvezi z razrešitvijo izvajalca BPP, imenovanjem novega izvajalca ter zaradi njegovega molka sklepati, da mu dejansko stanje zadeve ni jasno in da je glede posameznih dejstev neveden in neuk. Meni, da bi morala toženka razumeti, da z novo prošnjo za dodelitev BPP želi, da se kot izvajalec imenuje odvetnik, naveden v tej prošnji. S to prošnjo ni imel namena, da bi pridobil večje ugodnosti ali pravice, kot mu gredo po zakonu, uradna oseba pa bi za razjasnitev potrebovala zgolj njegovo navedbo, da želi zamenjavo izvajalca BPP. Ob upoštevanju drugega odstavka 7. člena ZUP bi ga zato morala toženka obvestiti, da ima v zadevi že odobreno BPP in že določenega izvajalca ter da ima pravico, da zahteva njegovo zamenjavo. Upoštevati bi tudi morala, da je zanj bolj ugodno, če ga pozove k izjasnitvi, kot pa da njegovo prošnjo zavrže. S tem bi mu bila dana možnost, da svojo voljo jasno izrazi, da poda ustrezno prošnjo ali pa da vlogo umakne. Prav tako meni, da bi mu morala toženka glede na prvi odstavek 9. člena ZUP omogočiti vsaj, da bi se o vseh dejstvih izjavil, česar pa ni storila. Zavrženje prošnje za dodelitev BPP je bilo torej preuranjeno in prenagljeno.

K točki I izreka:

12.Tožba ni utemeljena.

13.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Ko prejme prošnjo za dodelitev BPP, jo mora zato najprej preizkusiti (prvi odstavek 129. člena ZUP). Prošnjo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti; enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

14.Iz upravnega spisa Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 489/2024 izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024, ki je postala pravnomočna 21. 12. 2024, v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici I Kpr 63928/202 dodeljena redna BPP v obliki pravnega zastopanja v kazenski preiskavi in v obliki pravnega zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ki se bo zoper njega vodil v primeru vložitve obtožnega akta. Za izvajalko te BPP je bila na tožnikov predlog imenovana odvetnica B. B., ki pa je z dopisom z dne 26. 11. 2024 predlagala svojo razrešitev. Odvetniška zbornica Slovenije, ki jo je toženka zaprosila za mnenje o predlagani razrešitvi, je v mnenju z dne 26. 11. 2024 zapisala, da je razlog za predlagano razrešitev utemeljen. Toženka je nato tožnika z dopisom Bpp 489/2024 z dne 14. 1. 2025 seznanila s predlogom odvetnice za njeno razrešitev in z mnenjem Odvetniške zbornice, obenem pa ga je pozvala, da v roku 5 dni sporoči ime morebitnega novega odvetnika v zadevi Bpp 489/2024 oziroma I Kpr 63928/2020 Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Pojasnila mu je, da mu bo, kolikor v tako določenem roku ne bo sporočil imena zagovornika, tega postavila sama iz seznama odvetnikov izvajalcev BPP območnega zbora Nova Gorica po pravilu abecednega vrstnega reda. Tožnika je seznanila tudi, da lahko predlaga bodisi odvetnika iz liste izvajalcev, ki mu jo je poslala, bodisi drugega odvetnika, ki ni na tej listi, s tem da ta poda soglasje, da bo kljub temu tožnika zastopal v zadevi. Iz vročilnice v upravnem spisu je razvidno, da je bil dopis toženke z dne 14. 1. 2025 tožniku osebno vročen dne 16. 1. 2025 v ZPKZ Dob, tožnik pa je vročilnico o prejemu tega dopisa tudi podpisal. Sodišče zato ugotavlja, da tožnikova trditev, da od toženke ni prejel nobene seznanitve v zvezi z razrešitvijo prve odvetnice kot izvajalke BPP in poziva za imenovanje novega odvetnika, ne drži. Glede na tožnikovo tožbeno navedbo, da četudi je morebiti dopis toženke z dne 14. 1. 2025 prejel, ni razumel njegove vsebine, pa sodišče še ugotavlja, da je toženka v dopisu navedla tudi, da ima tožnik možnost, da, kolikor potrebuje pomoč, pokliče v času uradnih ur na telefonsko številko toženke, zapisano v pozivu. To pomeni, da je imel tožnik možnost pri toženki pridobiti dodatna pojasnila, pomoč in svetovanje za odziv na njen dopis.

15.Iz upravnega spisa Bpp 489/2024 je nadalje razvidno, da tožnik v postavljenem roku, ki se je iztekel 21. 1. 2025, in niti v nadaljnjih 10 dneh (to je do izdaje sklepa Bpp 489/2024 z dne 31. 1. 2025) ni sporočil imena morebitnega novega odvetnika kot izvajalca BPP. Toženka je zato dne 31. 1. 2025 izdala sklep Bpp 489/2024, s katerim je odvetnico B. B., določeno za izvajanje BPP, razrešila in za izvajanja BPP v obsegu, določenem v odločbi Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024, imenovala novo odvetnico C. C. Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, izhaja, da je bil sklep Bpp 489/2024 z dne 31. 1. 2025 tožniku osebno vročen 5. 2. 2025 v ZPKZ Dob, tožnik pa je vročilnico podpisal. Sodišče zato ugotavlja, da tudi tožnikova trditev, da ni bil obveščen, da je bil imenovan nov izvajalec BPP, ne drži.

16.V trenutku, ko je tožnik vložil prošnjo za odobritev BPP, ki je predmet tega postopka (s katero je zaprosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku I Kpr 63928/2020 Okrožnega sodišča v Novi Gorici, kot izbranega odvetnika pa navedel odvetnika A. A. iz ...), je torej že imel s pravnomočno odločbo Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024 v zvezi s pravnomočnim sklepom iste opravilne številke z dne 31. 1. 2025 v prej navedeni kazenski zadevi dodeljeno redno BPP v obliki pravnega zastopanja v kazenski preiskavi in v obliki pravnega zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, ki se bo zoper njega vodil v primeru vložitve obtožnega akta, za izvajalko te pomoči pa je bila imenovana odvetnica C. C. Kolikor je tožnik želel, da bi ga namesto imenovane odvetnice kot izvajalec BPP zastopal odvetnik A. A., bi moral predlagati njeno razrešitev, česar pa ni storil, pač pa je namesto tega z obravnavano prošnjo ponovno zaprosil za dodelitev BPP, ki pa mu je že bila odobrena. Ker je torej tožena stranka z odločbo Bpp 489/2024 z dne 15. 11. 2024 v zvezi s sklepom iste opravilne številke z dne 31. 1. 2025 že pravnomočno odločila o enaki prošnji tožnika za dodelitev BPP, je po presoji sodišča obravnavano prošnjo za dodelitev BPP z dne 6. 2. 2025, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, utemeljeno zavrgla.

17.Sodišče ne sledi tožniku, ki zatrjuje, da bi morala toženka postopati po 67. členu ZUP in ga pozvati, da se izjasni, zakaj zaproša za BPP, če mu je bila ta že odobrena, in ali zahteva spremembo izvajalca. V novi prošnji za BPP je namreč predlagal drugega izvajalca, iz česar bi morala toženka po tožnikovem mnenju sklepati, da je to njegov namen. Trdi tudi, da bi ga morala toženka v skladu z drugim odstavkom 7. členom ZUP obvestiti, da ima pravico, da izvajalca zamenja, pri tem pa po tretjem odstavku 7. člena ZUP upoštevati, da je zanj ugodneje, da ga pozove k izjasnitvi, kot pa da njegovo prošnjo zavrže.

18.Kot je že bilo pojasnjeno, bi moral tožnik (ker po pozivu toženke z dne 14. 1. 2025 sam ni predlagal imenovanje določenega odvetnika), če bi želel, da ga v postopku namesto sedaj dodeljene odvetnice C. C. zastopa drug odvetnik, podati predlog za njeno razrešitev, kot to predvideva deveti odstavek 30. člena ZBPP. Po tej določbi sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega. Po presoji sodišča pa toženka zgolj zato, ker je tožnik vložil ponovno prošnjo za dodelitev BPP za isto kazensko zadevo ter za isto stopnjo kazenskega postopka, ne da bi ob tem navajal, da imenovana odvetnica svojih dolžnosti ne opravlja v redu, ni mogla sklepati, da želi njeno razrešitev in imenovanje odvetnika, ki ga je predlagal v prošnji in zato ni bilo razloga, da bi tožnika, ki je 6. 2. 2025 vložil popolno in razumljivo prošnjo za dodelitev BPP, pozivala k izjasnitvi oziroma dopolnitvi te prošnje. Tožnik je v tožbi sicer še navajal, da je odvetnici C. C. dne 19. 2. 2024 preklical pooblastilo, kar pa za odločitev ni relevantno, saj je sodišče pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe presojalo glede na pravno in dejansko stanje na dan njene izdaje, torej na dan 12. 2. 2025.

19.V zvezi z odločitvijo toženke v III. točki izreka, s katero je tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki oziroma obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji kot neutemeljeno zavrnila, sodišče pojasnjuje, da lahko v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZBPP oseba, ki je po 10. členu ZBPP upravičenec do BPP, zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Prvi odstavek 28. člena ZBPP določa, da se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena, vendar pa lahko pristojni organ za BPP določi tudi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP). Sodišče pritrjuje toženki, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v zadevi I Kpr 63928/2020 preuranjena in se pridružuje njeni obrazložitvi, da zaenkrat še ni jasno, ali bo tožnik zastopanje na nadaljnjih stopnjah kazenskega postopka (npr. v pritožbi) sploh potreboval. Soglaša pa tudi, da glede na dejstvo, da se je v trenutku odločanja o tožnikovi prošnji zoper njega vodil postopek kazenske preiskave in da izid tega postopka ter morebitnega postopka na prvi stopnji, če bo obtožni akt zoper tožnika vložen, še ni znan, ni mogoče presojati razumnosti prošnje v smislu izgledov za uspeh na sodnih stopnjah, ki presegajo prvostopenjsko odločanje (24. člen ZBPP). Kot je pravilno pojasnila toženka, pa bo imel tožnik, kolikor bo pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje za morebitni kazenski postopek na drugi stopnji potreboval, možnost ponovno zaprositi za dodelitev BPP, toženka pa bo takrat ponovno presojala, ali za dodelitev te pomoči izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Skladno z navedenim zato sodišče pritrjuje tudi odločitvi toženke v III. točki izreka izpodbijane odločbe, torej odločitvi, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku I Kpr 63928/2020 zavrne.

20.Ob upoštevanju navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev toženke pravilna in zakonita ter je zato tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo, saj je odločalo le na podlagi listin, obe stranki pa sta se strinjali, da se glavna obravnava ne opravi (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

21.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ker je stroške postopka v zadevi priglasil le tožnik, je sodišče odločilo, da jih krije sam.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/9, 34, 34/2 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 7, 67, 129, 129/1, 129/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.