Jedro

Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Predmet ugotavljanja so torej vsi prosilčevi dohodki in prejemki in ne le tisti, ki so vezani na opravljanje določene funkcije.

Zamolčanje podatkov o prihodkih pomeni neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju. Glede na določbo 5. odstavka 20. člena ZBPP že to zadostuje za izdajo zavrnilne odločbe, kar potrjuje tudi upravnosodna praksa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo zoper sklep istega sodišča opr. št. I U 388/2011-8 z dne 8. 3. 2011 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. Poleg tega je odločila še, da tožeča stranka 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more zaprositi za dodelitev BPP.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožeča stranka prošnji ni priložila vseh podatkov, ki so potrebni za ugotavljanje upravičenosti do BPP, zato jo je organ za BPP pozval k dopolnitvi, v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka pa je vpogledal tudi v enega od drugih spisov, ki se nanašajo na dodelitev BPP tožeči stranki in v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na ta način je ugotovil, da je tožeča stranka v delovnem razmerju. Tožeča stranka svoje prošnje ni dopolnila, zato jo je organ za BPP ponovno pozval k temu in ji pojasnil, katere podatke mora lahko pridobi po uradni dolžnosti in katere podatke mu mora posredovati tožeča stranka sama. Glede na ta poziv je tožeča stranka prošnjo dopolnila tako, da je predložila izpolnjen obrazec BPP št. 1, v katerem je navedla svoje osebne podatke, pa tudi, da je mestna svetnica. Glede materialnega stanja je izpolnila le rubriko, namenjeno plači in prejemkom iz dela, v kateri je navedla, da dobiva denarne prejemke od MO ..., in sicer v znesku 129,13 EUR za marec 2011 in 419,71 EUR za april 2011. Tožena stranka meni, da tožeča stranka ni upravičena do BPP na podlagi določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni lisr RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP), ki se nanaša na nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisana v ustrezen register v skladu z veljavo zakonodajo. Okoliščina, da je tožeča stranka mestna svetnica, je ne uvršča med te subjekte, saj je mestna funkcionarka, ti pa ne spadajo med upravičence po navedeni določbi ZBPP.

Tožena stranka je na podlagi 1. odstavka 33. člena ZBPP preverila podatke, ki jih je tožeča stranka navedla v svoji prošnji in ugotovila, da je tožeča stranka v obdobju od decembra 2009 do februarja 2011 prejemala plačo v povprečni višini 1.677,08 EUR mesečno. Glede na to tožena stranka ugotavlja, da je tožeča stranka v svoji prošnji zamolčala svojo redno zaposlitev in dohodke iz tega naslova, torej podatke, relevantne za odločitev, to pa se šteje za navajanje neresničnih podatkov. ZBPP kot neposredno sankcijo za navajanje neresničnih podatkov določa, da prosilec 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, glede na upravnosodno prakso pa je navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju tudi razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP.

Tožeča stranka se s to odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da izpodbijana odločba nima materialnopravne podlage v nobenem v RS veljavnem zakonu, zaradi česar je v celoti nepravilna in nezakonita. Sodnica, ki je odločala o njeni prošnji za BPP, ni organ za BPP. Pritožba, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, je bila vložena v javnem interesu, zato se na podlagi 4. odstavka 11. člena ZBPP finančni položaj tožeče stranke ne ugotavlja. Tožeča stranka pred tem ni vložila nobene prošnje, zato organu za BPP niso bila znana nobena predhodna dejstva, tako da so bili osebni podatki tožeče stranke obravnavani nepravilno in nezakonito. V postopku o dodelitvi BPP ni dokazovanja, saj ZBPP natančno določa, v katerih primerih in kaj mora prosilec dokazati. Tudi predlog za BPP je bil vložen v javnem interesu, zato je bil vpogled v podatke, ki jih je tožeča stranka sodišču v drugem postopku predložila v lastnem interesu, neutemeljen. 1. odstavek 13. člena ZBPP ni materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, kar pomeni, da je ta odločba nična.

Po mnenju tožeče stranke zakonska ureditev ne določa materialne odgovornosti prosilca za resničnost podatkov o premoženjskem stanju, ki jih organ lahko preveri sam. Sankcija, določena v zakonu, je posledica neresničnih podatkov, ki pa jih sodišče v obravnavani zadevi ni ugotovilo. Podatki o sejninah so v celoti pravilni in zakoniti, tožeča stranka pa je tožbo vložila v interesu občanov, kot mestna svetnica, kar pomeni, da so navedeni vsi podatki, ki so predmet te vloge. Za postopek, začet v javnem interesu so prihodki tožeče stranke iz naslova zaposlitve povsem brezpredmetni. Zamolčanje podatkov, ki so relevantni, pa bi jih organ lahko pridobil po uradni dolžnosti, sploh ne šteje. Organ za BPP je podatke o zaposlitvi tožeče stranke pridobil iz zasebne tožbe brez soglasja tožeče stranke, kar pomeni zlorabo. Izrečena sankcija je zato v celoti nepravilna in nezakonita. Poleg tega v skladu s 5. odstavkom 20. člena ZBPP ni mogoče izreči šestmesečne prepovedi vlaganja novih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka sodišču iz navedenih razlogov predlaga, naj njeni tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožeči stranki dodeli brezplačno pravno zastopanje v zadevi, v kateri jo potrebuje na podlagi zakona.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih organ za BPP navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi tožbenimi navedbami pa dodaja še: Tožbeno stališče, da višja sodnica svétnica, ki je odločala v obravnavani zadevi, ni bila pristojna za tako odločanje, je napačno. Po 3. odstavku 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega oziroma specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na tem sodišču. Kot je navedeno v uvodu izpodbijane odločbe, je višja sodnica, ki je v zadevi odločala, svétnica, za odločanje v tej zadevi pa je pristojna na podlagi pooblastila predsednice tega sodišča št. Su 120103/2010-4 z dne 25. 2. 2010. Na odločitev v zadevi ne more vplivati dejstvo, da je tožeča stranka svétnica MO ... in da naj bi v tej funkciji vložila tudi predmetno zahtevo za dodelitev BPP. V 1. odstavku 9. člena ZBPP so določeni upravičenci do BPP, med njimi državljani RS, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo. Pri tem morebitna funkcija, ki jo taka oseba opravlja, ne vpliva na odločanje v zvezi z BPP, saj mora za pridobitev BPP vsak izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 11. in naslednjih členih tega zakona. Pri tem 1. odstavek 12. člena izrecno določa, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Predmet ugotavljanja so torej vsi prosilčevi dohodki in prejemki in ne le tisti, ki so vezani na opravljanje določene funkcije.

Prav tako ne drži, da je tožeča stranka upravičenka iz 1. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP, po kateri so upravičenci do te pomoči tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Tožeča stranka kot mestna svétnica ni nevladna organizacija oziroma neprofitno združenje, ki bi delovalo v javnem interesu. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 4. odstavka 11. člena ZBPP, ki za navedene upravičence določa, da se zanje finančni položaj ne ugotavlja.

Glede na navedeno organ v obravnavani zadevi ni ravnal nezakonito, ko je podatke, ki jih je o svojem finančnem stanju posredovala tožeča stranka in pri tem navedla le dohodke, ki jih kot mestna svétnica prejema od MO ..., preveril po uradni dolžnosti. Po 1. odstavku 33. člena ZBPP namreč pristojni organ zbere podatke o prosilcu, če je to potrebno, da se preverijo podatki v prošnji. Ker je na podlagi vpogleda v uradno evidenco (register ZZZS) ugotovil, da je tožeča stranka zaposlena, in ker mu je bilo znano, da so bili podatki o njenih plačah pridobljeni že v drugi istovrstni zadevi (Bpp 100/2011), je na podlagi omenjene zakonske odločbe lahko vpogledal v podatke te zadeve in nanje oprl odločitev. Kot je razvidno iz prošnje tožeče stranke na obrazcu z dne 30. 6. 2011, ki se nahaja v upravnih spisih, je tožeča stranka v izjavi pod točko 7 soglašala, da pristojni organ z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost. Poleg tega je bila tožeča stranka v pozivih organa za BPP z dne 18. 4. 2011 in dne 13. 6. 2011 opozorjena, da mora prošnja za BPP med drugim vsebovati podatke o njenih dohodkih in drugih prejemkih ter podatke o premoženjskem stanju. V pozivih je bilo tudi pojasnilo, s katerimi listinami se dokazujejo prejemki iz naslova plače in drugih prejemki iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge. Iz že omenjenega obrazca, na katerem je tožeča stranka posredovala podatke organu za BPP, tudi jasno izhaja, da je treba označiti vse vrste dohodkov in prejemkov, v okviru tega obrazca pa je tožeča stranka podpisala izjavo, s katero izjavlja, da so v vlogi navedeni vsi njeni dohodki in prejemki (2. točka izjave).

Ugotovitev organa za BPP, da je tožeča stranka zamolčala podatke o prihodkih iz naslova pogodbe o zaposlitvi, je zato tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da zamolčanje podatkov o prihodkih pomeni neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju ter s stališčem, da glede na določbo 5. odstavka 20. člena ZBPP že to zadostuje za izdajo zavrnilne odločbe, kar je tudi v skladu z upravnosodno prakso, na katero se sklicuje organ za BPP.

Pravilna in zakonita je tudi odločitev o sankciji, ki jo je organ za BPP izrekel, ker je tožeča stranka zamolčala podatek o plači, ki jo prejema na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati njene njene navedbe o tem, da je pritožbo vložila v javnem interesu in kot mestna svétnica. Kot je bilo že obrazloženo, opravljanje funkcije mestne svétnice ne vpliva na pravni položaj tožeče stranke kot prosilke za BPP, sodišče pa dodaja še, da ji veljavna zakonodaja kot mestni svétnici ne daje pooblastila za samostojno uveljavljanje javnega interesa v upravnem sporu. Pritožba je bila torej lahko vložena le v lastnem imenu in ne v javnem interesu.

Tožeča stranka se sicer sklicuje tudi na to, da bi lahko organ podatke pridobil po uradni dolžnosti, vendar ta možnost organa za BPP na zakonitost odločitve o šestmesečni prepovedi vlaganja prošenj za dodelitev BPP ne more vplivati. Navedena prepoved vlaganja prošnje za BPP po 5. odstavku 20. člena ZBPP je namreč določena za primer, ko prosilec v izjavi, ki je del prošnje za BPP, navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Izrek prepovedi je torej vezan izključno na neresnične navedbe v izjavi, ne glede na možnost, da organ te podatke pridobi po uradni dolžnosti.

Tudi očitek tožeče stranke, da je prikrajšana za pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave je neutemeljen, saj je to pravno sredstvo imela, a ga ni izkoristila. Dejstvo, da ji z izpodbijano odločitvijo ni bila odobrena BPP, samo po sebi še ne pomeni kršitve te človekove pravice, zgolj sklicevanje na določbe Ustave pa tožbe tudi ne more utemeljiti.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.