Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izvedenki, da porušeno delovanje ščitnice vpliva tako na psihično stanje kot tudi na delovanje srca, pljuč in vseh ostalih funkcij v telesu, ki so povezane s ščitničnimi hormoni, in ni podvomilo o strokovnosti njene ocene, (-) da bi ob nezdravljenju tako porušenega delovanja ščitnice zadržana huje ogrožala svoje zdravje in tudi življenje, saj bi lahko prišlo do motenj srčnega ritma in celo do zastoja srca; (-) da zadržana zdravila za zdravljenje ščitničnih težav neracionalno odklanja, ker jim ne zaupa; njena odklonilnost pa je posledica trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je hudo ogrožanje zdravja in življenja zadržane.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zadržano osebo A. A., rojeno ..., ..., (očitno pomotoma izpuščen kraj prebivališča: ...), zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Vojnik za dobo do enega meseca, šteto od dne 2. 1. 2025 dalje.

2.Zadržana oseba se je pravočasno pritožila zoper uvodoma navedeni sklep. Iz laične, mestoma težko berljive pritožbe, je razbrati, da sklep izpodbija v celoti. Meni, da je njeno zadržanje na varovanem oddelku časovno neupravičeno in da so navedene diagnoze neustrezne. Prosi za takojšen odpust in spremembo oblike zdravljenja v bolj primerno/ustrezno. Navaja, da se bo zdravila ambulantno v ... pri lečeči zdravnici dr. B. B.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Psihiatrična bolnišnica Vojnik je, kot je povzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, obvestila sodišče prve stopnje, da so 2. 1. 2025 sprejeli na zdravljenje A. A., rojeno ..., ..., ..., v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zadržana je poklicala gasilce, ker je zaznala v ustih grenak priokus in ga povezala z domnevnim dimom v sobi, kar naj bi bila posledica sinovega delovanja, saj jo sin nadleguje in nadzira. Gasilci naj bi ugotovili, da je zadržana v stanovanju puščala plin, vsled česar naj bi se ogrožala. Ob sprejemu v PBV je bila vznemirjena in napeta, vsebinsko pa pod vplivom preganjalno-nanašalnih blodenj, ki so primarno vezane na sina (deloma tudi na hči). Zadržana je bila do svojega stanja v celoti neuvidevna, pri njih uvedene terapije že več mesecev ni prejemala. Ocenili so, da je v trenutnem stanju ogrožala najmanj svoje zdravje, zaradi česar potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom, s čimer pa se ni strinjala.

5.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so izpolnjeni potrebni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) za zadržanje pacientke v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez njene privolitve.

6.Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zadržana oseba tokrat drugič hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Vojnik. S pritožbeno navedbo, da so v sklepu navedene diagnoze neustrezne, pritožnica izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, (-) da gre pri zadržani za hudo psihično bolezen - trajno blodnjavo motnjo (F22.0), v okviru katere se pojavljajo izolirane halucinacije in blodnje, zelo blizu realnosti, in katere so vezane na njena dva otroka, pri čemer se zadržana v resnici počuti ogroženo in odreagira obrambno ali pa tudi verbalno napadalno; (-) da ima zadržana zaradi blodnjavosti hudo moteno presojo realnosti in nima pod kontrolo svojega vedenja in ravnanja; in (-) da je porušeno delovanje ščitnice. Zgolj s pavšalno navedbo, da so diagnoze neustrezne, pritožnica ne more izpodbiti gornjih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na strokovnem mnenju sodne izvedenke s področja psihiatrije.

7.Pritožbeno ni izpodbijana niti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je zadržana oseba okušala dim oziroma plin, ki pa ga gasilci niso ugotovili, niti ugotovitev, da je izpovedala, da je prepričana, da je njen sin povezan z njenim internetom in da se pod njegovo telefonsko številko skriva oseba, ki na njeni internetni povezavi ni zaželjena. Sodišče prve stopnje je glede na vsebino izvedenih dokazov utemeljeno sledilo oceni izvedenke, da je ponovno potrebno urediti psihično stanje zadržane in jo motivirati za njeno nadaljnje zdravljenje, ki jo bo ohranjalo psihično bolj stabilno, ji omogočalo stike z bližnjimi in boljšo skrb zase. Zdravljenje zadržane pa je po njenem potrebno tudi zato, ker je potrebno diagnosticirati zelo velika odstopanja v stanju ščitničnih hormonov, ugotovljena 3. 1. 2025. Do tega zdravljenja je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, zadržana oseba v osnovi odklonilna, saj je na naroku večkrat poudarila, da četudi bi ji predpisali zdravila za ščitnico, le-teh zelo verjetno ne bi jedla zaradi slabih preteklih izkušenj (ko je, kot je izpovedala, po teh zdravilih povsem osivela in ni čutila tal pod nogami niti ni slišala samo sebe, kaj govori). Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izvedenki, da porušeno delovanje ščitnice vpliva tako na psihično stanje kot tudi na delovanje srca, pljuč in vseh ostalih funkcij v telesu, ki so povezane s ščitničnimi hormoni, in ni podvomilo o strokovnosti njene ocene, (-) da bi ob nezdravljenju tako porušenega delovanja ščitnice zadržana huje ogrožala svoje zdravje in tudi življenje, saj bi lahko prišlo do motenj srčnega ritma in celo do zastoja srca; (-) da zadržana zdravila za zdravljenje ščitničnih težav neracionalno odklanja, ker jim ne zaupa; njena odklonilnost pa je posledica trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je hudo ogrožanje zdravja in življenja zadržane.

8.Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo sodni izvedenki, da zadržana oseba v tej fazi bolezni potrebuje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Ugotovljenih ogrožanj, kot je ocenila izvedenka, pri zadržani ni mogoče odvrniti z drugo, milejšo obliko pomoči (zdravljenje v nadzorovani obravnavi, ambulantno psihiatrično zdravljenje ali zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom), saj je ob ugotovljeni blodnjavi motnji zadržana bolezensko nekritična in se kot takšna ne bi držala potrebnih navodil, kar je tudi sama izpovedala (da ne bi jemala zdravil za ščitnico, četudi bi bila ta nujno potrebna), ne zaveda pa se predvsem potrebnosti jemanja predpisane psihiatrične terapije. Zadržana je zaradi trenutnega psihičnega stanja do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče je pravilno ugotovilo, da pogoji za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, določeni v prvem odstavku 74. člena ZDZdr, niso izpolnjeni, saj je zdravljenje duševne motnje v konkretnem primeru možno, potrebno in je tudi v teku (torej ni zaključeno, kar je pogoj za to obliko zdravljenja). Uspeh drugih oblik zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom (zdravljenje na odprtem oddelku bolnišnice, nadzorovana obravnava, ambulantno zdravljenje) je, kot je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, odvisen predvsem od soočenja pacienta z boleznijo in njegovega interesa za zdravljenje. Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi, da je zadržana oseba v celoti nekritična do svojega psihičnega stanja in delno tudi do somatskih težav — konkretno težav s ščitnico, in ob upoštevanju izvedenskega mnenja, da ne bi mogla uspešno prostovoljno sodelovati pri svojem zdravljenju, je pravilna tudi ocena sodišča prve stopnje, da zaradi navedenega ambulantno zdravljenje zadržane in nadzorovana obravnava v tej fazi bolezni nista primerna ukrepa. Sodišče prve stopnje se zato utemeljeno ni odločilo za odpust zadržane osebe iz oddelka pod posebnim nadzorom. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja, na katerega se je sodišče utemeljeno oprlo in na katerega stranke tudi niso imele pripomb, je v tem trenutku edina rešitev zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Po vsem navedenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odpraviti z drugimi oblikami pomoči, temveč le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom.

9.Pritožnica z navedbo, da je njeno zadržanje na varovanem oddelku časovno neupravičeno, očitno izpodbija odločitev sodišča o trajanju zadržanja. Njen očitek ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje pri oceni obdobja, v katerem je zdravljenje nujno potrebno, utemeljeno sledilo izvedenki, ki je strokovnjakinja na svojem področju, da je zdravljenje potrebno v dobi do enega meseca od sprejema v bolnišnico, to je od 2. 1. 2025, saj se bo lahko v tem času psihično stanje zadržane stabiliziralo, zmanjšala se bo sumničavost in nezaupljivost, opravila se bo diagnostika telesnih sprememb in zadržana se bo psihično toliko izboljšala, da bo sprejela tudi zdravila za morebitno zdravljenje somatskih težav. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ocenilo, da je po izvedenki predlagana doba do enega meseca ustrezna in potrebna, da se pri zadržani v tem času doseže umik bolezenskih simptomov. V sklepu določen čas zadržanja ne presega časa, ki ga kot dopustnega predpisuje prvi odstavek 48. člena ZDZdr (v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr).

10.Ob obrazloženem in po ugotovitvi, da niso podani niti tisti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, oboje v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). V času odločanja o pritožbi pa še ni bilo pogojev za potrditev izpodbijanega sklepa oziroma njegovo pravnomočnost, saj je bila pritožba zadržane osebe pritožbenemu sodišču predložena v obravnavanje še pred iztekom pritožbenega roka za preostale osebe, ki imajo pravico do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZDZdr. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je bilo tako odločeno le o pritožbi zadržane osebe.

-------------------------------

1Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve je dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja); če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje (druga alineja) in če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo (tretja alineja).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1, 53

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.