Jedro

Izterjevana terjatev je odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Odpust obveznosti nanjo ne učinkuje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II.Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 8. 5. 2024 delno ugodi, tako da sklep o izvršbi, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo za nadaljnje izvršilne stroške v višini 115,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2022, razveljavi, izvršba ustavi, predlog za izvršbo pa v tem delu zavrne (I. točka izreka sklepa), da se v preostalem delu ugovor dolžnika z dne 8. 5. 2024 zavrne (II. točka izreka sklepa), da dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka sklepa) in da se izvršba odloži do pravnomočne odločitve o predmetnem ugovoru (IV. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je bil v okviru postopka osebnega stečaja dne 19. 12. 2022 začet tudi postopek odpusta obveznosti, ki je bil pravnomočno končan dne 23. 6. 2023. Dolžniku so bile odpuščene vse obveznosti za terjatve upnikov, ki so nastale do dne 24. 11. 2022, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, kamor pa ne spada upnikova terjatev. Postopek osebnega stečaja, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodil pod opr. st. St 001/2022, je bil pravnomočno končan dne 2. 8. 2023. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da 5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ne izključuje regresa zavarovalnice. Dolžnik izpostavlja, da v konkretnem primeru terjatev, ki jo izterjuje upnik, ni terjatev iz naslova odškodnine za škodo, ampak gre za zavarovalnino oziroma navadno poslovno terjatev. Njen temelj in višina sta odvisni od določb sklenjene zavarovalne pogodbe. Izjema iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP ni namenjena varovanju interesov zavarovalnic, ampak neposredno oškodovancev, kar naj bi bil tudi namen zakonodajalca ob sprejetju novele. Ker je bila škoda dolžniku že poplačana s strani zavarovalnice, terjatev upnika tako ni več obstoječa. Cilj stečajnega postopka je v izvedbi generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika, to je v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov. Po drugi strani pa je smisel postopka osebnega stečaja tudi razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku, posledično čemur je potrebno izjeme iz določbe 408. člena ZFPPIPP razlagati restriktivno. Tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tudi za pravdne stroške velja, da ti delijo usodo glavne terjatve, je napačna. Poleg tega ni pojasnjeno na kateri določbi materialnega prava je sprejet takšen zaključek in je v tem delu sklep brez potrebne obrazložitve. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Odpust obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje na zavarovano terjatev iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona, na prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona, na prednostne terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona in tudi ne (med drugim) na terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti (5. točka drugega odstavka tega člena). V obravnavani zadevi zoper dolžnika upnik izterjuje terjatev iz naslova regresnega zahtevka, potem, ko je izplačala škodo oškodovancu, saj je dolžnik zaradi neprilagojene hitrosti povzročil prometno nesrečo ter tudi ni uspel izpodbiti domneve o alkoholiziranosti. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je šlo pri povzročitvi prometne nesreče za hudo malomarnost, ko dolžnik svoje hitrosti ni prilagodil in je zanemaril tisto skrbnost, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Pri terjatvi upnika gre za škodo, ki je posledica ravnanja dolžnika iz hude malomarnosti, zato odpust obveznosti ne učinkuje na povrnitev škode. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

5.Izterjevana terjatev ima podlago v 7. členu Zakona o obveznem zavarovanju v prometu. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Zahtevek, ki temelji na kršitvi zavarovančeve oziroma dolžnikove zavarovalne pogodbe, pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Kljub temu, da gre "tehnično" za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev učinkuje. Bistveno za uporabo te določbe je res zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu. Namen zakonodajalca namreč nasprotno s pritožbenemu mnenju ni bil zgolj varovanje neposrednih oškodovancev. Zagotovo je bil to eden izmed namenov, ne pa edini. Poleg tega bi bila drugana razlaga v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le potenim in vestnim dolnikom (399. len ZFPPIPP). Zakljuek sodi1a prve stopnje, da za izterjevano terjatev tako odpust obveznosti ne učinkuje, je posledino v celoti pravilen, kar je potrjeno tudi e v ustaljeni sodni praksi (prim. VSL sklep I Ip 946/2024, VSL sklep I Ip 1092/2024, VSC Sklep I Ip 17/2024, VSM Sodba I Cpg 176/2019).

6.Ne dri tako e prima facie, da je sodi1a prve stopnje - glede na pojasnjeno pravno naravo regresnega zahtevka - pre1iroko razlagalo izjemo iz 408. lena ZFPPIPP. Iz razlogov sodi1e prve stopnje pa sicer ne izhaja, da naj bi upnik v tej zadevi izterjeval pravdne stro1ke, (ki jih ne izterjuje), ki naj bi delili naravo glavne terjatve, zato pritobene trditve v zvezi s tem, da naj pravdni stro1ki ne bi delili usode glavne terjatve, niso pravno pomembne.

7.Pritoba po pojasnjenem ni utemeljena, vi1je sodi1e pa tudi ni ugotovilo kr1itev, na katere pazi po uradni dolnosti po drugem odstavku 350. lena ZPP v zvezi s 15. lenom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. toka 365. lena ZPP v zvezi s 15. lenom ZIZ).

8.Dolnik s pritobo ni uspel, zato sam krije svoje pritobene stro1ke (prvi odstavek 154. lena ZPP v zvezi s 15. lenom ZIZ).

-------------------------------

1Sicer pa je upnica kot zavarovaneva oziroma dolnikova odgovorna zavarovalnica namesto dolnika kot zavarovanca plaala od1kodnino. Z izplailom celotne od1kodnine je tako upnica kot zavarovalnica v skladu z 963. lenom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), vstopila v pravice svojega zavarovanca oziroma dolnika in zato lahko v njunem medsebojnem regresnem razmerju na podlagi prvega odstavka 188. lena OZ zahteva od dolnika povrnitev tistega, kar je zanj plaala. Gre za tipien primer subrogacije na podlagi specialnej1e dolobe o subrugaciji pri zavarovalni pogodbi iz 963. lena OZ, ki doloa, da z izplailom od1kodnine iz zavarovanja preidejo do vi1ine izplaane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovaneve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za 1kodo. Da je upnica 1kodo izplaala, med strankama niti ni sporno. Regresni zahtevek zavarovalnice je proti dolniku do vi1ine izplaane zavarovalnine tako pre1el na zavarovalnico oziroma upnico.