Jedro

Dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se predlagani vpis ne dovoli.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Domžalah ugodilo ugovoru predlagateljice in dovolilo predlagani vpis stvarne služnosti.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki meni, da pogoji za dovolitev vpisa niso bili izpolnjeni. Zemljiškoknjižno dovolilo se nanaša na parc. št. 611/6 k.o. B. in ne na dve novo nastali parceli št. 611/7 in 611/8. Nujna pot dejansko po teh dveh parcelah ne poteka, ograja, ki je predmet dodatnega opisa pa ne obstoji. V nobenem primeru pa nujna pot ne poteka po parc. št. 611/8. Nepremičnina parc. št. 611/6 se je v geodetskem postopku delila na parc. št. 611/7 in 611/8, meja med novo nastalima parcelama je bila v naravi označena. Opredeljena nujna pot leži le znotraj nepremičnine s parc. št. 611/7. Znotraj parc. št. 611/8 leži v opisu obravnavana ograja. Opis zato ne ustreza dejanskemu stanju in zemljiškoknjižnemu dovolilu.

Pritožba je utemeljena.

Predlog za vpis služnostne pravice je predlagateljica v tej zemljiškoknjižni zadevi temeljila na sodni poravnavi, ki je bila sklenjena v času, ko parc. št. 611/6 k.o. B. še ni bila razdeljena in iz nje še nista nastali dve novi parceli s št. 611/7 in 611/8. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo, tako da se predlagani vpis ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).