Up-20/02

24. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1513/2001 z dne 14. 11. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 1999/05706 z dne 9. 8. 2000 se ne sprejme, v delu glede kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper pritožnika (v izvršilnem postopku dolžnika) izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe zaradi izterjave 344.405 SIT pravdnih stroškov. Pritožnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, ki ga je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Iz težko razumljive pritožnikove vloge izhaja, da vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sodni odločbi. Zatrjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje prezrli njegove navedbe, še zlasti glede tega, da upnice, na predlog katerih je bil izdan sklep o izvršbi, ne obstajajo več in torej ne morejo nastopati kot stranke v postopku (na kar bi sodišči morali paziti po uradni dolžnosti). Poleg tega pa jim po mnenju pritožnika sploh niso nastali nobeni stroški in sicer niti v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani št. I P 406/95 niti v samem izvršilnem postopku. Po mnenju pritožnika gre za odločilna dejstva, do katerih bi se sodišče moralo opredeliti. Pritožnik zatrjuje, da mu ni bilo zagotovljeno popolno sodno varstvo, poleg tega pa naj bi mu bila kršena tudi pravica do odločanja v razumnem roku oziroma brez nepotrebnega odlašanja. Po mnenju pritožnika so bili s tem kršeni 14., 15., 22., 23. in 25. člen Ustave ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). V ustavni pritožbi pa pritožnik navaja tudi nepravilnosti v postopku Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1065/98 v zvezi s postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 96/10831 ter v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I P 406/95.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Z navedbami, s katerimi pritožnik utemeljuje ustavno pritožbo, kršitve človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z ničimer ne izkaže.

V okviru zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek pritožnika, da sta sodišči prve in druge stopnje prezrli njegove navedbe o odločilnih dejstvih, kot so pomanjkanje aktivne legitimacije na strani upnic ter neobstoj stroškov postopka. Iz omenjene ustavne pravice namreč izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost in da se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeli. Takšna obveznost velja tako za sodišče prve stopnje kot tudi za Višje sodišče, ki se mora izjaviti o pritožbenih oziroma ugovornih navedbah, ki so po razumni oceni sodišča za odločitev o zadevi bistvene. Ustavno sodišče ocenjuje, da sta v obravnavani zadevi sodišči prve in druge stopnje dovolj prepričljivo in izčrpno obrazložili svojo odločitev. Očitek pritožnika, da Višje sodišče ni odgovorilo na nekatere njegove ugovore, je očitno neutemeljen. Višje sodišče je namreč pretehtalo njegove navedbe in na tiste, ki so za odločitev pomembne, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi odgovorilo.

Tako je Višje sodišče pritožniku jasno obrazložilo, da upnice izkazujejo za terjatev izvršilni naslov (pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo), v katerega on kot dolžnik v izvršilnem postopku ne more več posegati, in da so po izvršilnem naslovu prav upnice tiste, ki so upravičene predlagati izvršbo. Zgolj dejstvo, da pritožnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi ni uspel, še ne pomeni kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Tudi kršitve ustavnih procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 23. člen Ustave, ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev 15. člena Ustave, ki pa ne vsebuje posamične človekove pravice ali temeljne svoboščine, temveč načela o sodnem varstvu teh pravic in svoboščin ter pravico do odprave posledic njihove kršitve, zato se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

6.Očitkov pritožnika o nepravilnostih v postopku Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1065/98 v zvezi s postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 96/1083 ter v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi št. I P 406/95 ni mogoče upoštevati, saj predmet te ustavne pritožbe niso sodne odločbe, izdane v omenjenih postopkih, pač pa sklepa, navedena v izreku.

Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev. Z odločitvijo Višjega sodišča v obravnavani zadevi je dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena omenjena pravica, že prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnik v tem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik pa ni izkazal, da bi to sodno pot izkoristil. Ker ni izpolnjena procesna predpostavka iz 51. člena ZUstS, je treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter tretje alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger