Jedro

Po oceni sodišča druge stopnje je zatrjevano dejstvo obsojenkinega kontinuiranega zdravljenja, potrjeno z medicinsko dokumentacijo, priloženo pritožbi, bistvena in odločilna okoliščina za presojo vzroka neizpolnjevanja nalog oziroma opravljanja dela v splošno korist. Pri tem pa po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče prezreti, da sodišče prve stopnje po posredovanem dopisu z dne 1. 8. 2017, ki je bil obsojenki vročen dne 5. 8. 2017, v nadaljevanju, pred sprejemom izpodbijane odločitve, obsojenke ni več pozivalo k nobenemu odgovoru ali predložitvi dodatne medicinske dokumentacije, kljub znanemu dejstvu njene napotitve na specialistični pregled z napotnico z dne 11. 7. 2017. Pred sprejemom odločitve bi zato sodišče prve stopnje moralo obsojenki vročiti oba prejeta odgovora CSD z dne 20. 11. 2017 in 19. 4. 2018 ter jo pozvati k odgovoru. Na ta način bi bila zagotovljena tudi potrebna kontradiktornost tega postopka.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojene V.C. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se kazen pet mesecev zapora, izrečena obsojeni V.C. s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 25662/2013 z dne 11. 10. 2016, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 25662/2013 z dne 20. 12. 2016, zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, na podlagi enajstega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v celoti izvrši. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obsojene zaradi zmotne uporabe materialnega prava (pravilno kršitve kazenskega zakona) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se izrečena kazen zapora ne izvrši, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik uveljavlja kršitev kazenskega zakona, vendar pri tem ne navede, za katero konkretno kršitev iz 372. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naj bi šlo. Navaja pa, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in na tej podlagi tudi zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno enajsti odstavek 86. člena KZ-1. Taka kršitev pa ni mogoča. Kazenski zakon je namreč kršen le tedaj, če sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi napačno ali pa ga sploh ne uporabi, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Zato uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona ni podan. Iz vsebine pritožbe je sicer razvidno, da zagovornik graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za izvršitev izrečene zaporne kazni obsojenki. S temi navedbami pa zagovornik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z navedbami, da obsojenka dogovora o začetku opravljanja dela v splošno korist ni sklenila, dela tudi ni pričela opravljati, za takšno ravnanje pa po oceni sodišča tudi ni navedla oziroma izkazala utemeljenega razloga. Zato so izpolnjeni pogoji, da se izrečena kazen pet mesecev zapora v celoti izvrši, saj vzrok neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz obsojenki naloženega opravljanja dela v splošno korist, ni v objektivnih okoliščinah, ki bi ji onemogočale opravljanje dela, temveč je vzrok neizpolnjevanja teh nalog v njenem družbeno nesprejemljivem in povsem nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.

6. Takšnim ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje zagovornik obsojene utemeljeno nasprotuje. Navaja, da obsojena še ni zaključila z zdravstveno obravnavo svojih težav, zato meni, da še ne obstoji njena dolžnost javiti se na Centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in skleniti dogovor o opravljanju dela v splošno korist. Sodišče je namreč obsojeno z dopisom z dne 1. 8. 2017 pozvalo k javljanju na CSD z odložnim pogojem, to je takoj ko ozdravi, kar pa se še ni izpolnilo. Slednje obsojena dokazuje s predloženo medicinsko dokumentacijo. Poleg navedenega sodišče prve stopnje, po mnenju zagovornika, vsebino zapisa zdravnika na ambulantnem kartonu UKC z dne 11. 7. 2017, razlaga povsem po svoje in izrazito v škodo obsojene. V nadaljevanju pritožbe zagovornik opisuje začetek zdravstvenih težav pri obsojenki v mesecu juniju 2017, potek njenega zdravljenja oziroma številne preglede pri različnih specialistih, končno pa opozarja na zdravniško potrdilo z dne 10. 5. 2018, iz katerega izhaja, da ima obsojena številne zdravstvene težave, kar pomeni, da njeno zdravljenje še zdaleč ni končano in da se zato naloženi pogoj, da se na CSD zglasi takoj ko ozdravi, še ni izpolnil. Razlogi, da obsojena ni izvršila delo v splošno korist, zato niso posledica njenega zavestnega in hotenega neizpolnjevanja nalog ali navodil, izmikanja ali drugačnega kršenja obveznosti, temveč slabega zdravstvenega stanja in kroničnih bolečin, zaradi katerih obsojena dela v splošno korist ni mogla izpolniti.

7. Po oceni sodišča druge stopnje je zatrjevano dejstvo obsojenkinega kontinuiranega zdravljenja, potrjeno z medicinsko dokumentacijo, priloženo pritožbi, bistvena in odločilna okoliščina za presojo vzroka neizpolnjevanja nalog oziroma opravljanja dela v splošno korist. Res je sicer, da je primarna dolžnost obsojenke njena aktivna vloga oziroma sodelovanje v postopku izvršitve izrečene zaporne kazni z delom v splošno korist, kar pomeni dosledno in absolutno spoštovanje pozivov in dopisov sodišča, kot tudi CSD. Pri tem pa po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče prezreti, da sodišče prve stopnje po posredovanem dopisu z dne 1. 8. 2017, ki je bil obsojenki vročen dne 5. 8. 2017, v nadaljevanju, pred sprejemom izpodbijane odločitve, obsojenke ni več pozivalo k nobenemu odgovoru ali predložitvi dodatne medicinske dokumentacije, kljub znanemu dejstvu njene napotitve na specialistični pregled z napotnico z dne 11. 7. 2017. Pred sprejemom odločitve bi zato sodišče prve stopnje moralo obsojenki vročiti oba prejeta odgovora CSD z dne 20. 11. 2017 in 19. 4. 2018 ter jo pozvati k odgovoru. Na ta način bi bila zagotovljena tudi potrebna kontradiktornost tega postopka.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je torej vsaj preuranjena. Pri ponovnem odločanju bo zato preverilo in ocenilo nove oziroma dodatne okoliščine, razvidne iz pritožbi priložene zdravstvene dokumentacije za obsojeno in na tej podlagi ocenilo njeno zatrjevano (ne)zmožnost oprave dela oziroma vzrok neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz naloženega opravljanja dela v splošno korist. 9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).