Jedro

Ker je morebitne spremembe lastništva nepremičnin mogoče upoštevati le, če je ustrezna listina predložena do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji, sodni postopek v pravdni zadevi, v kateri se je ugotavljalo lastništvo nepremičnin, pa do tedaj še ni bil zaključen ter je bila tožnica še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, je tudi po presoji sodišča prvostopni organ utemeljeno štel tožnico kot razlastitveno zavezanko.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Ptuj uvedla postopek razlastitve nepremičnin parc. št. 26/1 in 27/1 k.o. ..., katerih lastnica je družba A. d.d. (tožnica). Začetek razlastitvenega postopka se je tudi zaznamoval v zemljiški knjigi z zaznambo prepovedi prometa z navedenima nepremičninama. V obrazložitvi odločbe prvostopni organ navaja, da je Mestna občina Ptuj dne 27. 6. 2008 vložila zahtevo za uvedbo postopka razlastitve navedenih zemljišč. Obstoj javne koristi je izkazala z Odlokom o ureditvenem načrtu za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 5/02, 10/05, v nadaljevanju odlok). V skladu z določbo 94. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02 in spremembe, ZUreP-1) je razlastitveni upravičenec tudi občina, če se razlastitev izvaja za namen gradnje objektov gospodarske infrastrukture ter na podlagi občinskega lokacijskega načrta ali prostorskega reda občine. V obravnavanem primeru je razlastitvena upravičenka javno korist za sporni nepremičnini izkazala z občinskim lokacijskim načrtom, s katerim je bil sprejet ureditveni načrt za izgradnjo centra za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. Iz odloka je razvidno, da območje, ki se ureja z ureditvenim načrtom, med drugim obsega tudi sporni parceli v k.o. ... Pri predvideni gradnji tudi gre za objekt gospodarske javne infrastrukture, zato je razlastitev v skladu s 93. členom ZUreP-1 izkazana. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35020-20/2009 z dne 9. 2. 2010. V svoji odločbi je tudi zavrnila tožničine pritožbene navedbe, da lastništvo nepremičnin ni izkazano. Lastništvo nepremičnin se dokazuje z zemljiškoknjižnimi vpisi in izbrisi, zato ni utemeljen ugovor, da glede lastništva poteka spor pred sodiščem. V času izvedbe ugotovitvenega postopka in v času izdaje sporne odločbe je po podatkih zemljiške knjige lastnica obeh parcel še vedno tožnica, ki je imela v postopku status razlastitvene zavezanke, prav tako je sodelovala v postopku, zato ugovorov glede spornega lastništva ni mogoče upoštevati.

Tožnica v tožbi navaja, da pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. P 192/2008 teče postopek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 16. 5. 2008, s katero je tožnica pridobila obe nepremičnini. Dne 21. 9. 2009 je v navedeni zadevi sodišče že izdalo sodbo, s katero je zavrnilo zahtevek Mestne občine Ptuj na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, vendar je v teku revizijski postopek. Glede na navedeno torej lastnik parcel še ni znan, zato niso izpolnjeni pogoji za razlastitev navedenih zemljišč. V skladu z določbo 94. člena ZUreP-1 je razlastitveni zavezanec pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti nepremičnine, ki bi se naj razlastile, kar pa v konkretnem primeru ni znano. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Mestna občina Ptuj, ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke, v odgovoru na tožbo navaja, da so v obravnavanem primeru predpostavke za uvedbo razlastitvenega postopka izpolnjene. Tožnica v tožbi napačno navaja, da je v teku revizijski postopek. V pravdnem postopku je sodišče pritožbo Mestne občine Ptuj zavrnilo, izrednega pravnega sredstva zoper to odločitev pa občina ni vložila. Lastništvo parcel št. 26/1 in 27/1 k.o. ... je tako nesporno in razvidno iz zemljiške knjige. Ker so bili vsi pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka izpolnjeni, Mestna občina Ptuj predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta odločitvi prvostopnega in drugostopnega organa pravilni in zakoniti. Pri tem sta oba upravna organa glede svoje odločitve v upravnih aktih navedla tudi pravilne razloge, na katere se sodišče sklicuje in jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Pogoje in postopek razlastitve nepremičnin ureja ZUreP-1. V skladu z navedenim zakonom se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame, če za to obstaja javna korist. V skladu z določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist izkazana, če je razlastitveni namen predviden v državnem oz. v občinskem lokacijskem načrtu. Po prvem odstavku istega člena pa je med drugim razlastitev možna za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture. V obravnavanem primeru tožnica ne ugovarja razlastitvenim razlogom, vendar je sodišče ob preizkusu pravilne uporabe materialnega prava ugotovilo, da so zakonski pogoji za razlastitev izpolnjeni, prav tako je bil razlastitveni postopek izveden v skladu z določbami ZUreP-1. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je razlastitvena upravičenka Mestna občina Ptuj obstoj javnega interesa izkazala na podlagi Odloka o ureditvenem načrtu za center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji. Pri navedenem objektu pa tudi gre za objekt gospodarske javne infrastrukture.

Za tožnico je v tem postopku sporno le lastništvo parcel, ki sta predmet razlastitve. Pri tem se sklicuje na postopek zaradi ugotovitve ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 16. 5. 2008, na podlagi katere je tožnica pridobila parceli, ter teče pred Okrožnim sodiščem na Ptuju.

V skladu z določbo drugega odstavka 94. člena ZUreP-1 je razlastitveni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti nepremičnino, ki je predmet razlastitve. V primeru spora o tem, kdo je razlastitveni zavezanec, ter v primeru prenosa lastništva nepremičnin med postopkom razlastitve, pa ZUreP-1 določa, da imajo vse sprte strani pravico nastopati v razlastitvenem postopku kot stranke. V obravnavanem primeru je iz podatkov zemljiške knjige razvidno, da je lastnica obeh parcel tožnica. Ker je morebitne spremembe lastništva mogoče upoštevati le, če je ustrezna listina predložena do konca razlastitvenega postopka na prvi stopnji, sodni postopek v zadevi P 192/2008 pa do tedaj še ni bil zaključen ter je bila tožnica še vedno zemljiškoknjižna lastnica spornih parcel, je tudi po presoji sodišča prvostopni organ utemeljeno štel tožnico kot razlastitveno zavezanko. Sicer pa je tekom upravnega spora razlastitvena upravičenka sodišče obvestila, da je bila njena tožba na ugotovitev ničnosti pravnomočno zavrnjena ter da revizije zoper takšno odločitev ni vložila. Navedeni ugotovitvi pa tudi tožeča stranka ne ugovarja, torej vprašanje razlastitvenega zavezanca, kar je edini tožbeni ugovor, ne more biti več sporno.

Glede na to, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni razlastitveni pogoji, prav tako je znan razlastitveni zavezanec, je sodišče tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.