Jedro

V kolikor ni drugačnega dogovora, je dolžna stroške izvedeniškega dela med postopkom zalagati predlagateljica.

Izrek

I. Pritožba predlagateljice J. O. zoper sklep z dne 17.6.2009 (red. št. 204) se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi nasprotne udeleženke N. A. se ugodi in se sklep z dne 2.11.2009 (red. št. 216) v točki 4 spremeni tako, da je predlagateljica J. O. dolžna na račun stroškov za delo izvedenca poleg zneska 1.124,97 EUR, plačati še 1.124,97 EUR, torej skupaj 2.249,94 EUR, v roku 15 dni.

Pritožba predlagateljice J. O. zoper sklep z dne 2.11.2009 (red. št. 216) se zavrne in se sklep v izpodbijanih delih potrdi.

III. Predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1.) Okrajno sodišče na Vrhniki je s sklepom z dne 17.6.2009 odločilo, da postopka ne bo prekinilo.

(2.) Zoper ta sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ugodi predlogu strank ter ta nepravdni postopek prekine. V bistvenem navaja, da je sklep v nasprotju s predlogom strank. Osnovno načelo denacionalizacijskega postopka je, kot to izhaja iz 16. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), vrnitev premoženja v naravi. Gre torej za predhodno vprašanje, ki je odločilnega pomena za ta postopek. Utemeljeno je pričakovati, da bo parcela X1 k.o. v postopku denacionalizacije vrnjena v naravi, saj od podržavljenja dalje ni doživela nobenih sprememb, ki bi ovirale vzpostavitev lastninske pravice na tej parceli na predlagateljico. Med udeleženci tega postopka tudi ni soglasja, v kakšni obliki in na kakšen način naj se skupna lastnina razdeli med udeležence. Opozarja še na 88. člen ZDen, ki določa, da je nedopustno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih se vodi postopek denacionalizacije. Priglaša pritožbene stroške.

(3.) Nasprotna udeleženka N. A. je odgovorila na pritožbo. Navaja, da je bila parcela do podržavljenja last G. J., po podržavljanju pa last občine, ki jo je prodala in je z nakupom postala last E. R.in N. A.. Kupljeni sta bili obe parceli in ne samo parcela Y1 k.o. 3. odstavek 16. člena ZDen določa, da premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Gre za očitno zavajanje in zavlačevanje sodnega postopka.

(4.) S sklepom z dne 2.11.2009 je Okrajno sodišče na Vrhniki odločilo, da sodnemu izvedencu J. D. za opravljeno delo prizna izvedenino v bruto znesku 1.849,45 EUR, potne stroške v višini 25,50 EUR in 20 % DDV v višini 374,99 EUR, kar se po pravnomočnosti sklepa nakaže na njegov poslovni račun naveden pod točko 3 izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju (točka 4) je odločilo, da sta predlagateljica J. O. in nasprotna udeleženka N. A. dolžni plačati predujem za priznano nagrado izvedenca in sicer vsaka v znesku 1.124,97 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

(5.) Zoper ta sklep vlagata pritožbo predlagateljica J. O. in nasprotna udeleženka N. A. Predlagateljica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje. V bistvenem navaja, da sodišče pri odmeri zneska, ki ga morata plačati udeleženki, ni upoštevalo že plačanega predujma. Obe sta namreč v tem postopku že plačali po 300,00 EUR. Izvedenec ni upravičen do plačila postavke pod zap. št. 2, ki se nanaša na zbiranje dodatne dokumentacije, saj so bili izvedencu posredovani vsi podatki in celoten spis v tej zadevi. Potni stroški so obračunani dvakrat in sicer pod zap. št. 6 in 8. Nerazumljiva in pretirano visoka je postavka pod zap. št. 7. Izdelava cenilnega elaborata je opredeljena v 47. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in je za izdelavo najzahtevnejšega elaborata določen znesek 459,00 EUR. Elaborat, ki je predmet tega postopka, pa ni zelo zahteven in bi sodišče zato moralo priznati zgolj znesek 276,00 EUR.

(6.) Nasprotna udeleženka N. A. v svoji pritožbi v bistvenem navaja, da je odločitev sodišče prve stopnje o razdelitvi stroškov izvedencev v nasprotju z zavezo predlagateljice, ki jo je podpisala 11.3.2009 in od katere je nato 11.6.2009 odstopila. Že doslej so se stroški izvedeniških mnenj, kljub nasprotovanju nasprotnih udeležencev, delili na polovico.

(7.) Pritožbi predlagateljice J. O. sta neutemeljeni, pritožba nasprotne udeleženke N. A. pa je utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep, da se postopek ne prekine (8.) Iz predloga za prekinitev postopka, ki ga je 19.1.2009 vložila predlagateljica in njegovih prilog izhaja, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. Nz 385/2007, v teku postopek za vrnitev zaplenjenega premoženja, ki ga je sprožila pritožnica. Zaplenjeno premoženje je, kot izhaja iz tega predloga, obsegalo parcelo Y1 in parcelo X1 k.o. ... ki sta predmet delitve tudi v tem postopku. Predlagateljica primarno zahteva vrnitev odvzetega premoženja v naravi, podredno pa plačilo odškodnine v obliki obveznic Republike Slovenije. Iz predloga je nadalje razvidno, da so nepremičnine ob zaplembi postale družbena lastnina s pravico uporabe Občine V., ki jih je s kupno pogodbo z dne 3.10.1956 prodala fizičnim osebam in so bile vpisane v vl. št. ... k.o. ..., kjer so vpisane še danes kot last fizičnih oseb. Po vpogledu v zemljiškoknjižni izpisek vl. št. ... k.o. ... (list. št. 205) pritožbeno sodišče ugotavlja, da so lastniki te nepremičnine udeleženci tega postopka, njihovo lastništvo pa ima podlago (tudi) v sklenjeni kupni pogodbi z dne 3.10.1956, torej pogodbi, s katero je Občina V. nepremičnini po zaplembi prodala. Ta dejstva, kot izhaja iz podatkov spisa, med udeleženci tega postopka tudi niso sporna.

(9.) Po 8. členu ZNP lahko sodišče, če je odločba odvisna od prehodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (predhodno vprašanje), samo reši to vprašanje, če ni z zakonom drugače odločeno. Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju ima pravni učinek samo v nepravdni zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Upoštevajoč 9. člen istega zakona, pa takšna rešitev predhodnega vprašanja ni možna, če so med udeleženci sporna dejstva, od katerih je rešitev predhodnega vprašanja odvisna. V tem primeru je potrebna prekinitev postopka in napotitev udeležencev, da sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja.

(10.) V konkretnem primeru pogojev za prekinitev v smislu citiranih določil ni, saj se v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ne bo reševalo predhodno vprašanje ,od katerega bi bila odvisna odločitev v tej zadevi. Kot je pravilno navedla pritožnica že v predlogu za vračilo zaplenjenega premoženja, ki ga je priložila predlogu za prekinitev, predstavlja pravno podlago za vračilo zaplenjenega premoženja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS, Ur. l. SRS, št. 17/1978 s spremembami) in 3. poglavje Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Po 145.a členu ZIKS se namreč za vračanje zaplenjenega premoženja v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, kazen zaplembe premoženja pa je bila razveljavljena na podlagi izrednih pravnih sredstev, glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja, smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja ZDen, to je členi 16 do vključno 50. Premoženje se na podlagi citiranih določb vrača z vrnitvijo v last in posest, z vrnitvijo lastninske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža, če pa to ni mogoče, se plača odškodnina (1. in 2. odstavek 16. člena v zvezi z 42. členom ZDen). Med drugim premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb (3. odstavek 16. člena ZDen). Glede na citirana določila in dejstva, ki jih je pritožnica navedla v predlogu za vračilo zaplenjenega premoženja in ki med udeleženci niso sporna, je jasno, da zaplenjeno premoženje, ki je predmet delitve v tem nepravdnem postopku, ne bo vrnjeno v naravi, ampak bo upravičencu za to premoženje določena ustrezna odškodnina, upoštevajoč določila ZDen (členi 42 do 50) in 145.b člen ZIKS. To velja tudi za parcelo X1 k.o. ..., saj je tudi ta parcela bila predmet kupne pogodbe z dne 3.10.1956 in je prav tako v solasti udeležencev tega postopka. Dejstvo, da se parcela v pogledu katastrskih podatkov v času od zaplembe do danes ni spremenila, kot navaja pritožba, na obliko vračila ne bo vplivalo. Pritožba se zmotno sklicuje tudi na 88. člen ZDen, saj se to določilo v postopkih za vračilo zaplenjenega premoženja, glede na določbo 145.a člena ZIKS, ne uporablja. Tudi samo dejstvo, da med udeleženci tega postopka ni soglasja o načinu razdelitve solastne nepremičnine seveda ne more biti razlog, da bi sodišče postopek prekinilo.

(11.) Ker je odločitev sodišča prve stopnje, da postopka ne prekine, glede na navedeno pravilna in pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Glede sklepa o odmeri nagrade in stroškov izvedencu (12.) Sodišče prve stopnje je v skladu s predlogom udeležencev na naroku dne 19.2.2009, 11.3.2009 opravilo ogled na kraju samem, na katerega je bil vabljen tudi izvedenec geodetske stroke. Razlog za tak ogled in sodelovanje izvedenca je bil načelen dogovor med udeleženci postopka o načinu delitve nepremičnin, ki so v njihovi solasti. Predlagateljica je namreč dala soglasje k predlogu nasprotne udeleženke N. A. 11.3.2009 so se udeleženci dogovorili o razdelitvi celotnega zemljišča s tem, da se je stroške izvedbenega elaborata v zvezi s tem zavezala nositi predlagateljica, torej J. O. Izvedenec je ob tem udeležence opozoril, da bo potreben tudi popravek etažnega načrta za razdružitev stanovanjske hiše, saj je v tem času prišlo do spremembe zakonodaje v zvezi s tem. Izvedenec je po ogledu dne 11.3.2009 izdelal izvedeniško poročilo, ki mu je priložil ustrezen elaborat za evidentiranje stavb v kataster stavb ter evidentiranje parcelacije parc. št. X1 in Y1, obe k.o. V.. Za opravljeno delo je izstavil račun (list. št. 373) v skupni višini 2.249,94 EUR, kar mu je sodišče v celoti priznalo in predlagateljici J. O. ter prvi nasprotni udeleženki N. A. naložilo, da plačata vsaka eno polovico teh stroškov.

(13.) Nasprotna udeleženka N. A. v zvezi s tem v svoji pritožbi utemeljeno opozarja, da je odločitev sodišča v točki 4 izpodbijanega sklepa nepravilna. Sodišče prve stopnje namreč za porazdelitev stroškov med predlagateljico in prvo nasprotno udeleženko, na vsako do ene polovice, ni imelo podlage v zakonu, niti v dogovoru strank. Po 36. členu ZNP je namreč dolžna stroške, ki nastanejo z izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem med postopkom, nositi predlagateljica. Nasprotni udeleženci bi ji bili dolžni ustrezen del tako plačanih stroškov povrniti šele ob zaključku postopka, ko bo sodišče o stroških odločilo s končnim sklepom. V konkretnem primeru so se udeleženci na naroku dne 17.11.2006 (list. št. 282) res sporazumeli, da si bodo stroške za izdelavo etažnega načrta razdelili tako, da bo sodišče predlagateljici naložilo eno polovico predujma, nasprotnim udeležencem pa skupno plačilo druge polovice, vendar pa takšnega sporazuma, glede na jasno določilo 36. člena ZNP ni možno širiti v tem smislu, da bi tak dogovor veljal tudi za novo izdelavo etažnega načrta oziroma njegove spremembe, če seveda udeleženci na to izrecno ne pristanejo. V kolikor torej ni drugačnega dogovora, je dolžna stroške izvedeniškega dela med postopkom zalagati predlagateljica. Sodišče prve stopnje ob odločitvi tudi ni upoštevalo, da izvedenec geodetske stroke ni obračunal zgolj izdelave etažnega načrta, ampak je večji del njegovega dela predstavljala parcelacija, za katero pa se je predlagateljica na ogledu dne 11.3.2009 celo izrecno zavezala, da bo stroške nosila sama.

(14.) Pritožbi N. A. je bilo glede na obrazloženo potrebno ugoditi in izpodbijani sklep v točki 4 spremeniti tako, da je predlagateljica poleg zneska 1.124,97 EUR, ki ji je bil že naložen v plačilo, dolžna plačati še preostalo polovico, skupaj torej celoten strošek dela izvedenca.

(15.) Neutemeljena je pritožba predlagateljice, ko zatrjuje, da sodišče pri odločitvi ni upoštevalo s strani obeh udeleženk plačanega zneska 600,00 EUR. Tako predlagateljica kot prva nasprotna udeleženka sta sicer res plačali vsaka po 300,00 EUR predujma in sicer predlagateljica 26.2.2009, prva nasprotna udeleženka pa 2.3.2009, vendar pa se plačani predujem ni nanašal na stroške dela, ki ga je kasneje opravil izvedenec geodetske stroke J. D., ampak na stroške dela izvedenca Z.. Obe udeleženki sta tako bili s strani sodišča z dopisom z dne 24.2.2009 (list. št. 356) pozvani, da nakažeta predujem v zgoraj navedeni višini in sicer za poplačilo izvedenca Z., ki do takrat še ni dobil v celoti plačane izvedenine po sklepu sodišča. (16.) Pritožba predlagateljice je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na višino stroškov in izvedenino. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno izračunalo tako višino stroškov kot izvedenine.

(17.) Med drugim je izvedenec v računu pod zap. št. 2, obračunal zbiranje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR. Glede na to, da je moral, kot izhaja iz njegovega odgovora na pritožbo, pridobiti podatke iz uradnih nepremičninskih evidenc (vloga je na GURS GP V. zabeležena pod številko ...). Po 1. točki 46. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) je za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (do 25 strani) izvedenec upravičen do plačila v višini 46,00 EUR. Obračun izvedenca je torej pravilen. Enako velja tudi za obračun potnih stroškov. Postavljeni izvedenec je sodeloval na ogledu dne 11.3.2009. Po 3. odstavku 46a. člena Pravilnika izvedencu za čas potovanja na ogled pripada za vsake začete pol ure 10,00 EUR in je obračun pod zap. št. 6, upoštevajoč pri tem pot iz Dobovca do Vrhnike in nazaj, pravilna. Izvedencu nadalje pripadajo tudi potni stroški (kilometrina) v smislu 40.a člena Pravilnika.

(18.) Izvedenec je v računu pod točko 7 priglasil strošek izdelave elaborata za GURS in sicer v skladu s cenikom geodetskih storitev v višini 1.505,00 EUR, vse v skladu z 41. členom Pravilnika. Slednji določa, da je izvedenec med drugim upravičen tudi do povračila materialnih stroškov v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom, za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, ki se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo. Obračunu storitev mora priložiti vsaj eno ponudbo podjetja ali zavoda, ki te storitve opravlja oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev. Izvedenec računu ponudbe sicer ni predložil, je pa to storil ob odgovoru na pritožbo, ki mu je priložil dve, ki se nanašata na izdelavo elaborata geodetskih meritev v tej zadevi. Pri tem prva ponudba znaša 2.290,02 EUR, druga pa 1.904,04 EUR. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je obračun stroškov izvedenca v skladu z 41. členom Pravilnika, upošteva pa tudi priporočljiv cenik geodetskih storitev in je nižji od primerljivih ponudb.

(19.) Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je pritožba predlagateljice neutemeljena. Izvedenec je svoje delo opravil na podlagi odredbe sodišča, vestno ter skladno s strokovnimi zahtevami, stroški in izvedenina pa so odmerjeni na podlagi in skladno s Pravilnikom. Razlogi, s katerimi predlagateljica izpodbija sklep, torej niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(20.) 1. odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Ker po 1. odst. 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške (kamor spadajo tudi stroški zastopanja), predlagateljica do povračila pritožbenih stroškov (tudi če bi s pritožbo uspela) ni upravičena. Te stroške je zato dolžna nositi sama.