Jedro

Za drugačno pridobitev v smislu prvega odstavka 221. člena Kazenskega zakonika (KZ) se enako kot pri prodaji ali zastavi terja premik stvari, ki pri hrambi ni izkazan.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obd. D. S. se sodba sodišča prve stopnje v njenem obsodilnem delu spremeni tako, da se obdolženega po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i o b t o ž b e , da je stvar, za katero bi moral in mogel vedeti, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, prikril, s tem, da je 20.03.2008 v svojih prostorih, hranil zadnji odbijač srebrne barve od osebnega avtomobila, znamke VW Golf, reg. št., št. šasije, last K. K., ki je bil ukraden v času od 06. do 07.02.2008, s čemer bi naj storil kaznivo dejanje prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 221. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun, oškodovanega K.K. pa se z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. D. S. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 221. člena KZ ter mu po 50. členu KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obdolženi mora po sodbi plačati stroške kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po drugem odstavku 105. člena tega zakona je bil oškodovancu prisojen premoženjskopravni zahtevek v višini 197,21 EUR, v presežku pa je bil s tem zahtevkom napoten na pravdo. Z isto sodbo je bila po prvem odstavku 357. člena ZKP še zavrnjena obtožba, po kateri bi naj tudi obd. M. S. storil kaznivo dejanje prikrivanja, vendar po prvem odstavku 221. člena KZ ter je bilo zato po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenjeno, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke ter iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun.

Zoper obsodilni del sodbe se je pritožil obd. D. S., in to zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o premoženjskopravnem zahtevku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da ga obtožbe oprosti.

Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje: Ni sicer dvomiti v dejstva, kot jih je v nasprotju s pritožbenimi prizadevanji ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar je treba obenem opozoriti, da pri izvršitveni obliki, kot je opisana v izreku sodbe, ne gre za drugačno pridobitev stvari v smislu prvega odstavka 221. člena KZ. Zanjo se namreč enako kot pri prodaji ali zastavi terja premik stvari, ki pri hrambi ni izkazan in zato obravnavano kaznivo dejanje ne more biti podano. Posredi je torej kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ki je z ozirom na vrsto sodbe obdolžencu v škodo. Na takšne kršitve je pritožbeno sodišče dolžno paziti onkraj uveljavljanih razlogov po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), pri čemer ugotovljene kršitve zaradi prepovedi iz 385. člena ZKP, drugače kot s spremembo sodbe, ni bilo mogoče odpraviti (prvi odstavek 394. člena ZKP).

Izrek o stroških kazenskega postopka na obeh stopnjah in izrek o napotitvi oškodovanca na pravdo kot posledici obrazložene odločitve temeljita na prvem odstavku 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP ter na tretjem odstavku 105. člena ZKP.