Jedro

Tožnik z izvedencem in drugimi dokazi ni dokazal, da bi bil škodni dogodek posledica nepravilnega delovanja motorja ali menjalnika. Dokazni postopek je potrdil trditve toženk, da škodni dogodek ni v vzročni izvezi z nepravilnim delovanjem motorja ali menjalnika, ker je do poškodbe motorja prišlo zaradi zunanjega vzroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je v postopku zatrjeval, da je preko leasingodajalca V. d.o.o. dne 9. 9. 2011 pri prvotoženki kupil osebni avtomobil O. Z garancijsko izjavo je prodajalka jamčila, da bo motor vozila deloval brezhibno za dobo sedmih let, garancija pa je bila dana tudi za „strojelom“ motorja in menjalnika. Dne 7. 9. 2014 je prišlo do okvare motorja na vozilu ob normalni vožnji po avtocesti, zaradi katere je izbruhnil požar na vozilu, ki je vozilo totalno uničil. Pred škodnim dogodkom računalnik vozila ni pokazal napake ali sprožil kakšnega opozorila. Do mehanske poškodbe motorja je prišlo od znotraj, ko je ojnica prebila dno motorja, razlito olje se je zato vžgalo, kar je povzročilo požar na vozilu. Drugotoženka je predstavnica proizvajalca stvari z napako, zato je podana njena odgovornost. Tožnik je odplačal vozilo leasingodajalcu, zato je postal lastnik vozila. Tožnik od toženk zahteva, da mu plačata 30.678,00 EUR, kar je ocenjena vrednost nakupa novega vozila.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da do požara na motorju ni prišlo zaradi napake na motorju ali računalniku. Do požara na motorju je prišlo, ker ni bilo olja, zato so se poškodovali ležaji, tretji bat ojnice pri ojničnem ležaju pa se je posledično zlomil in pri tem udaril v blok motorja in ga poškodoval. Zaradi odprtine v karterju motorja, ki je nastala zaradi zunanjega vzroka, je olje izteklo. Sodišče prve stopnje še ugotavlja, če do požara na motorju ni prišlo na opisan način, je do požara lahko prišlo iz razloga, ker tožnik ni bil dovolj pozoren, da je olja zmanjkalo.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da sta toženki odgovorni, ker napaka na motorju in menjalniku ni bila odpravljena v garancijski dobi. Do požara in uničenja vozila je prišlo zaradi „strojeloma“. Izvedenec ni s stopnjo prepričanja ugotovil vzroka poškodbe karterja motorja. Za utemeljenost zahtevka zadostuje, da je do požara prišlo zaradi poškodbe karterja motorja, ki je bistveni del motorja, zato vzrok poškodbe karterja ni pomemben. Izvedenec ugotavlja, da opozorilni napis na ekranu armaturne plošče ni zaznal pomanjkanja olja, da lučka ni delovala, da bi zaznala upad olja v motorju, da na ščitniku niso bili vidni oljni madeži, da ne ve, kdaj je luknja na karterju nastala, da se na podvozju ne pozna, da bi olje izteklo, da na ščitniku, ki obdaja karter, niso vidni oljni madeži, da je poškodba tretjega bata lahko nastala iz drugega razloga, da v svoji praksi še ni videl, da bi predmet na vozišču prebil karter in da se to redko zgodi. Izvedenec ugotavlja, da je za iztek olja iz karterja minilo največ dvajset sekund, da je vozilo pri hitrosti 150 km/h prevozilo najmanj 833 m. Te ugotovitve izvedenca potrjujejo navedbe tožnika, da bi se razlito olje moralo poznati na cestišču. Na cestišču za vozilom in pod vozilom ni bilo oljnih madežev. Glede na te ugotovitve izvedenca, njegovo izvedensko mnenje ne more biti podlaga za ugotovitev vzrokov nastanka škodnega dogodka.

4. Toženki sta odgovorili na pritožbo in predlagali njeno zavrnitev. Zahtevali sta tudi, da jima tožnik plača pritožbene stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pritožba pa opredeljeno ne navede, katere kršitve postopka naj bi storilo sodišče prve stopnje, zato so pritožbene trditve v tem delu neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Tožnik z izvedencem in drugimi dokazi ni dokazal, da bi bil škodni dogodek posledica nepravilnega delovanja motorja ali menjalnika. Dokazni postopek je potrdil trditve toženk, da škodni dogodek ni v vzročni zvezi z nepravilnim delovanjem motorja ali menjalnika, ker je do poškodbe motorja prišlo zaradi zunanjega vzroka. Pritožba izven konteksta izpostavi posamezna pojasnila, ki jih je dal izvedenec v pisnih mnenjih in na zaslišanju, s katerimi poskuša neutemeljeno prikazati, da ima izvedensko mnenje nasprotja, na podlagi katerih pritožba želi ustvariti dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja. V izvedenskem mnenju pa ni nasprotij in pomanjkljivosti in pri pritožbenem sodišču tudi ni nastal dvom o pravilnosti podanega izvedenskega mnenja.

8. Sodišče prve stopnje na podlagi izvedenskega mnenja pravilno ugotavlja, da je do požara na motorju prišlo zaradi poškodbe ležajev in zloma (odtrganja) tretjega bata ojnice pri ojničnem ležaju, ker je zmanjkalo olja, pri tem pa je ojnica udarila v blok motorja in ga poškodovala. Vrstni red in obseg poškodb ležajev po mnenju izvedenca potrjuje, da je do požara na vozilu prišlo zaradi pomanjkanja olja1. Izvedenec ni ugotovil, da bi bil izliv olja posledica tehnične napake na vozilu2, ugotovil pa je, da je pomanjkanje olja povzročilo vidne poškodbe na tretjem in četrtem oljčnem ležaju3. Poškodba v karterju motorja je po mnenju izvedenca najverjetneje nastala, ko je tožnik povozil oster predmet na avtocesti, zaradi česar je v karterju nastala luknja, skozi katero je izteklo olje. Pravilna je zato nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi odprtina v karterju nastala po škodnem dogodku, kot to zatrjuje tožnik, poškodbe na motorju kažejo, da so nastale, ker ni bilo olja, kar pa v takem primeru pomeni, da tožnik ni bil dovolj pozoren, da je olja zmanjkalo.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da v okolici luknje v karterju ni saj, ker jih je odpihnilo med vožnjo zaradi hitrosti vozila, saj se saje primejo, če se črni dim umiri ali pa stoji ter ker so požar na vozilu gasili z vodo, voda pa je saje sprala4. 10. Izvedenec je v mnenju pojasnil, da je na ekranu na armaturni plošči zagotovo zasvetila kontrolna luč, ki voznika opozarja, da ni dovolj olja v motorju, motor pa je takrat postal tudi zelo glasen5. Izvedenec tudi ni potrdil trditve tožnika, da kontrolna lučka ni svetila, dodatno pa je pojasnil, da bi tožnik moral ob vžigu motorja preveriti, ali lučka deluje, saj se ta lučka vedno prižge ob zagonu motorja6. Tožnik pa ni trdil, da lučka ni delovala ob zagonu motorja. Tožnik z dokazi, ki jih je predlagal, ni dokazal, da kontrolna lučka v sistemu ni delovala, ob tem, da je tožnika na pomanjkanje olja opozarjalo močno tresenje in tolčenje motorja7. 11. Iz policijskega zapisnika ne izhaja, da so bile na cestišču vidne sledi olja, sodišče prve stopnje pa pravilno na podlagi tudi ugotovitev izvedenca pojasnjuje, da na to okoliščino v času gašenja požara na vozilu in ob kasnejšem policijskem ogledu škodnega dogodka nihče ni bil pozoren. Glede na čas, ko naj bi olje izteklo, ob upoštevanju hitrosti in prevoženih kilometrov, izvedenec ugotavlja, da je bilo olje zelo razpršeno, lahko pa se je tudi nabiralo v plastičnem ščitniku karterja in je vozilo začelo aktivno goreti šele potem, ko se je ustavilo, zato se olje lahko ni izteklo na cestišče. Pomanjkanje olja v drsnih ležajih motorja pri tako visoki hitrosti traja lahko največ tri do štiri minute, preden je eden od drsnih ležajev motorja "zaribal" in posledično je prišlo do odtrganja ojnice. Predhodnih poškodb cevi olja ni bilo mogoče ugotoviti, izvedenec pa ugotavlja, da je moral biti udarec v karter motorja precejšen. Izvedenec še ugotavlja, da programska napaka na vozilu ne bi povzročila pomanjkanja olja ali poškodbe motorja, temveč samo omejitev hitrosti ali pa njegovo zaustavitev, s tem pa tudi opozorilo na nujen obisk servisa.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa glede na vsebinske razloge, zaradi katerih sta toženki predlagali zavrnitev pritožbe, ni bil potreben, saj ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato pravdne stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glej npr. dopolnitev izvedenskega mnenja str. 122 spisa. 2 Glej npr. izpoved izvedenca na zaslišanju str. 160 spisa. 3 Glej npr. izpoved izvedenca na zaslišanju str. 163 spisa. 4 Podrobneje glej zaslišanje izvedenca str. 145 -146 spisa in 18. tč obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 5 Glej npr. dopolnitev izvedenskega mnenja str. 122 spisa. 6 Podrobneje glej zaslišanje izvedenca str. 149 - 150 spisa. 7 Glej zaslišanje izvedenca str. 155 spisa.