Jedro

Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 5. 2021, za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in ji še vedno traja, zaradi česar jo mora ta pozvati na delo, ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo priznati delovno dobo in izplačati plačo z obrestmi. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila. Odločilo je, da tožnica krije sama svoje stroške postopka.

2. Tožnica se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper sodbo. V bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni možno preizkusiti. Ker obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in listin z zapisniki in ostalimi listinskimi dokazi, je podana tudi kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke v zvezi z obveščanjem toženke o odsotnosti tožnice. Pred spornim obdobjem (26. 4. 2021 do 3. 5. 2021) je bila tožnica dlje časa bolniško odsotna (v letih 2018 in 2019 ter od 11. 2. 2021 dalje). Toženko je po elektronski pošti obvestila, da ima še vedno luknje v spominu. Ne drži ugotovitev sodišča, da tožnica ni izkazala svojega psihičnega statusa, ki bi vplival na obveščanje toženke o bolniški odsotnosti. Izpodbija tudi zaključek, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje nima takšnih pomanjkljivosti, da se ne bi dala preizkusiti. Prav tako ni nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in zapisnikih o izvedbi dokazov. Tožnica z uveljavljanjem procesnih kršitev zoper dokazno oceno dejansko nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju.

7. Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ker v času od 26. 4. 2021 do 3. 5. 2021 ni prihajala na delo in toženke ni obvestila o svoji odsotnosti in razlogu odsotnosti. Odpovedni razlog po 4. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) je podan, če delavec najmanj pet dni zaporedoma izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Ta odpovedni razlog ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.

8. V zvezi s tem vprašanjem tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca psihiatrične stroke. Tožnica je namreč v prvi pripravljalni vlogi predlagala postavitev izvedenca medicinske (psihiatrične) stroke. S ponujenim dokazom ni nadomeščala manjkajočih trditev. Dokazni predlog je utemeljila z vsebino elektronskega sporočila z dne 14. 4. 2021, ki ga je poslala toženki in v katerem je zapisala, da ima zaradi izgorelosti še vedno luknje v spominu. Trditev je v zadostni meri substancirala z navedbo o njenem takratnem psihičnem stanju, zaradi katerega je potrebno angažirati izvedenca psihiatrične stroke, ki bo znal oceniti takratno psihično stanje in sposobnost tožnice razumeti dogajanje v spornem obdobju. Ravno predlagani dokaz pa bi lahko te navedbe potrdil ali pa ne. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da naj bi dokazni predlog za postavitev izvedenca predstavljal informativni dokaz.

9. Ker razlog, ki ga je navedlo sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ni upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga, je bila tožnici kršena pravica do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave v postopku. Zato je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem naj izvedenec razjasni, ali je bila tožnica v takšnem psihičnem stanju, da ni mogla obvestiti toženke o svoji odsotnosti in razlogih odsotnosti, oziroma ali je bila (psihično) sposobna, da to stori. V primeru dokazane nezmožnosti obveščanja o razlogih odsotnosti postopek ne bo končan, sąj se bo treba opredeliti še do navedb v zvezi s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, česar sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni storilo. Če bi pritožbeno sodišče prvič ugotovilo ta dejstva, bi prevzelo vlogo sodišča prve stopnje in prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Ni namen instančnega odločanja prenos ugotavljanja dejstev in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.