Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik odgovarja za izpolnitev svoje obveznosti.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 16.535,00 SIT pritožbenih stroškov, v 15 dneh.
Z izpodbijano sodbo je toženi stranki naloženo, da je dolžna plačati tožeči stranki 33.034,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.12.1994 dalje do plačila in ji povrniti 57.979,40 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1999 dalje do plačila, vse v 15 dneh.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku, v kateri predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali da se sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. V pritožbi navaja, da ni pravilna ugotovitev, da tožeča stranka pred poškodbo ni imela težav z vratno hrbtenico, ker je iz medicinske dokumentacije razvidno, da je imela osteohondrozo vratne hrbtenice.
Tožeča stranka v odgovoru na tožbo izpodbija pritožbene navedbe.
Navaja, da pred poškodbo ni imela težav z vratno hrbtenico. Predlaga, da se pritožba zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, pomembna za odločitev v tej zadevi in sicer: - da se je tožnik poškodoval dne 31.8.1994 (izpah rame); - da je bil zaradi te poškodbe na bolniškem dopustu v času od 1.9.1994 do 22.11.1994; - da iz medicinske dokumentacije ni razvidno, da mu je bil bolniški dopust podaljševan iz razloga predhodnih oziroma kroničnih težav; - da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o življenjskem zavarovanju z dodatnim nezgodnim zavarovanjem, na podlagi katere je tožnik upravičen do dnevne odškodnine v znesku 7,57 DEM za vsak dan bolniškega dopusta; - da je tožena stranka tožeči stranki izplačala dnevno odškodnino za 30 dni bolniškega dopusta, za preostale dni bolniškega dopusta pa izplačilo dnevne odškodnine zavrača, ker meni, da bolniška ni bila posledica poškodbe z dne 31.8.1994 (sklicujoč se na določilo 7. točke 14. člena Splošnih zavarovalnih pogojev NE-88).
Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati dnevno odškodnino za ves čas njenega bolniškega dopusta od 1.9.1994 do 22.11.1994. Pritožba tega zaključka ne izpodbije. V tej zadevi ni pravno odločilno, ali je tožeča stranka imela že pred nezgodo kakšne zdravstvene težave z vratno hrbtenico, ampak zgolj iz katerega razloga je bila na bolniškem dopustu v času od 1.9.1994 do 22.11.1994. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predložene medicinske dokumentacije (zdravniškega potrdila z dne 10.2.1999 - A8) izhaja, da je tožnik dne 1.9.1994 nastopil bolniški dopust iz razloga poškodbe rame z dne 31.8.1994 in da iz tega potrdila ne izhaja, da mu je bil bolniški dopust podaljševan iz kakršnegakoli drugega razloga. Pritožba te ugotovitve ne izpodija, kar pomeni, da je njena graja zmotno ugotovljenega dejanskega stanja neutemeljena. Tožena stranka tako v določilu 7. točke 14. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-88, nima podlage za zavrnitev izplačila zahtevane dnevne odškodnine.
Dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, nanj pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Pritožbo tožene stranke je pritožbeno sodišče zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen ZPP).
Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti pritožbene stroške (166. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skupnem znesku 16.535,00 SIT (12.035,00 odvetniških stroškov za sestavo pritožbe, poročilo stranki in materialne stroške ter 4.500,00 SIT takse za pritožbo). Tožeči stranki pritožbeno sodišče ni priznalo stroškov za prihod k odvetniku, ker ti stroški niso izkazani.