Jedro

Revident je na naslovni strani revizije zapisal vrednost spora, a je v obrazložitvi glede dovoljenosti izrecno navedel, da jo vlaga iz razloga po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje revidentovo trditveno in dokazno breme je s tem omejil presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na omenjeni določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na ta način pa v primeru sprejema revizije v obravnavo tudi njeno vsebinsko presojo.

Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj to v reviziji sploh ni izpostavljeno.

Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Novo mesto, št. DT 0610-2434/2011-37-12-2300-01 z dne 9. 7. 2014 (v zvezi z odločbo Ministrstva za finance DT-499-16-187/2014-2 z dne 16. 6. 2016). Z navedeno odločbo je davčni organ v ponovljenem postopku dodatno odmeril davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za leto 2010, obdobji od 1. 1. 2011 do 31. 1. 2011 in od 1. 2. 2011 do 28. 2. 2011, vse s pripadajočimi obrestmi, hkrati pa odločil o načinu plačila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo in upravne akte razveljavi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevku ugodi. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5. Revident je na naslovni strani revizije zapisal vrednost spora,2 v obrazložitvi pa je glede dovoljenosti izrecno navedel, da jo vlaga iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS (pravilno: ZUS-1), ker "gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju in ker vrhovno sodišče o takšnem vprašanju še ni odločalo", in po 3. točki, ker "ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu zelo hude posledice za tožnika". Upoštevaje revidentovo trditveno in dokazno breme je s tem omejil presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na omenjeni določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na ta način pa v primeru sprejema revizije v obravnavo tudi njeno vsebinsko presojo.3 Po uradni dolžnosti Vrhovno sodišče ne more dovoliti revizije, če revident izpolnjevanja določenega pogoja za dovoljenost sploh ne uveljavlja in ga ne izkazuje.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Na kakšen način mora biti vprašanje izpostavljeno, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.4

7. Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj to v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter tudi kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.5 Vrhovno sodišče bi namreč moralo na podlagi navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa nanj še odgovoriti. To pomeni, da revident ni izpolnil svojega trditvenega bremena glede 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revident pa s svojimi splošnimi navedbami, da ima odločitev zanj zelo hude posledice, izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazal. 9. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) je bil črtan 83. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do sedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dosedanjih določbah ZUS-1. 2 Navedba vrednosti spora še ne pomeni vrednosti izpodbijanega dela dokončnega akta, ki je (še) sporen v reviziji, kar je pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 3 Smiselno enako Vrhovno sodišče v primerljivih zadevah X Ips 103/2015 z dne 21. 9. 2016 in X Ips 66/2016 z dne 12. 4. 2017. 4 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014. 5 Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 337/2013 z dne 16. 12. 2015 in X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012.