Jedro

V pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, je po 3. odstavku 76. člena ZPP na aktivni strani mogoče priznati lastnost (tožeče) stranke etažnim lastnikom, označenim kot: „Etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe“, ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za priznanje lastnosti pravdne stranke: „Etažni lastniki stavbe K.“, s pravnim učinkom v tej pravdi.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za priznanje lastnosti stranke Etažnim lastnikom na naslovu K., v obravnavanem postopku, v katerem etažni lastniki od toženca kot etažnega lastnika terjajo plačilo prispevka v rezervni sklad. Odvetnici tožeče stranke je naložilo, da v roku petih dni od prejema sklepa označi tožečo stranko tako, da poimensko navede vsakega posameznega etažnega lastnika z naslovom njegovega prebivališča in popravljeno tožbo v istem roku izroči sodišču, sicer jo bo zavrglo.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da ni pogojev po tretjem odstavku 76. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) za podelitev lastnosti biti stranka, ker ni nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Sredstva rezervnega sklada so po četrtem odstavku 119. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) strogo namenska. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 293/2012 z dne 15. 6. 2012. 3. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga spremembo z ugoditvijo predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka v tem postopku, ali vsaj razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da zadeva, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, ni primerljiva z obravnavanim postopkom. Tam so etažni lastniki vtoževali povračilo škode, nastale na skupnih delih stavbe. Pri tožbah zaradi plačila sredstev v rezervni sklad pa je treba v zvezi z namensko uporabo sredstev rezervnega sklada izhajati iz specialnih določil prvega odstavka 44. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1). Dopuščajo, da se zbrana sredstva v rezervnem skladu namenijo tudi za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad. Skladno s prvim odstavkom 45. člena SZ-1 je dopuščena izvršba tudi za obveznosti iz prvega odstavka 44. člena SZ-1. Praksa sodišča na območju Višjega sodišča v Mariboru etažnim lastnikom podeljuje sposobnost biti stranka v zadevah, ki se tičejo vseh etažnih lastnikov, zlasti v postopkih, kjer se terjajo neplačana sredstva v rezervni sklad, kot je to v obravnavanem primeru. Prilaga odločbo VSM I Cp 66/2013. V zvezi z zahtevo za popravo tožbe sodišču očita, da je sprejeta razlaga zakonskih določb v neskladju s pravico do sodnega varstva. V stavbi je 157 posameznih delov. Stavba še ni vpisana v zemljiški knjigi. Lastništva ni mogoče preveriti. Zahteve sodišča ni mogoče izpolniti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavanem postopku etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe od toženca kot etažnega lastnika vtožujejo plačilo prispevka v rezervni sklad, ki ga bremeni na podlagi 119. člena SPZ. Predlagali so, da jim sodišče na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP prizna lastnost stranke s pravnim učinkom v obravnavanem sodnem postopku, čeprav sicer nimajo pravne sposobnosti.

6. Sodišče lahko z učinkom za konkretni primer podeli sposobnost biti stranka nekomu, ki nima pravne sposobnosti, če ugotovi, da določena oblika združevanja izpolnjuje glavne pogoje za sposobnost biti stranka. Drži, da zakon kot oporo pri razlagi tega pogoja kot bistveno ponuja okoliščino, da ima ta tvorba premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo. Vendar pogoj obstoja premoženja ni edina okoliščina, ki jo mora sodišče prisoditi pri odločanju, ali bo podelilo sposobnost biti stranka. Sodna praksa upošteva tudi naslednje okoliščine: relativno trajnost združb, ločenost premoženja, ločenost subjektivitete, možnost identificirati stranko, urejeno zastopanje ipd. Pogoj obstoj premoženja je manj strog zlasti na aktivni strani, ko tožniku v primeru neuspeha v pravdi grozi le izvršba stroškov postopka.

7. Po presoji pritožbenega sodišča etažni lastniki posamezne večstanovanjske stavbe v pravdnih postopkih za plačilo sredstev v rezervni sklad izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, ki jih zahteva sodna praksa. Gre za relativno trajno dejansko skupnost etažnih lastnikov, ki temelji na stvarnopravnih temeljih in obojestranski odvisnosti lastnine na posameznem delu stavbe in solastnine skupnih delov. Etažni lastniki so nujno in neodvisno od svoje volje hkrati tudi člani posebne skupno-lastninske skupnosti glede premoženja rezervnega sklada, ki ga morajo na podlagi 19. člena SPZ obvezno oblikovati. Neplačilo prispevka v rezervni sklad s strani posameznega etažnega lastnika je glavni razlog in temelj tožbenega zahtevka v takih pravdah. Sredstva rezervnega sklada so skupno premoženje etažnih lastnikov, ki je ločeno. Posamezni etažni lastnik z njim ne more razpolagati. Z njim upravlja upravnik. Vodi ga na posebnem računu. Gre za posebno premoženje, vezano na skupnost. Urejeno je zakonsko zastopanje etažnih lastnikov po upravniku. Tožečo stranko je mogoče identificirati z natančno oznako večstanovanjske stavbe, v kateri so etažne enote posameznih etažnih lastnikov, ki vplačujejo pripravke v rezervni sklad. Oznaka tožeče stranke na enak način, kot v pogodbenih razmerjih, v katere vstopajo etažni lastniki in v katerih jih prav tako zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik (prim. drugi odstavek 68. člena SZ-1), je primerna. Ločenost subjektivitete te skupnosti je jasna. Pravna razmerja, v katera vstopa, so neodvisna od sprememb članstva. Nenazadnje je treba pritrditi pritožbi, da je sredstva rezervnega sklada, čeprav so strogo namenska, po prvem odstavku 44. člena SZ-1 med drugim mogoče uporabiti tudi za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad. To pa dopušča presojo, da je črpanje sredstev rezervnega sklada upravičeno tudi v primerih neuspešnih pravdnih postopkov za izterjavo neplačanih prispevkov v rezervni sklad, ki bi tožečo stranko obremenili s plačilom pravdnih stroškov.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je zato v pravdnem postopku za plačilo prispevka v rezervni sklad zoper posameznega etažnega lastnika, ki ga bremeni plačilo prispevka, po tretjem odstavku 76. člena ZPP na aktivni strani mogoče priznati lastnost (tožeče) stranke etažnim lastnikom, označenim kot: „Etažni lastniki določene večstanovanjske stavbe“, ki jih zastopa upravnik kot zakoniti zastopnik. Drugačno naziranje sodišča prve stopnje je zmotno in je terjalo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu tožeče stranke za priznanje lastnosti pravdne stranke z učinkom v tej pravdi ugodi (3. točka 365. člena ZPP).

9. O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo, saj gre za del pravdnih stroškov.