Jedro

Ker gre pri tožnici za zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdvT pravilno priznalo nagrado po 2. in 3. točki tar. št. 39 OT v polovičnem znesku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta ter se v izpodbijanih delih potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2017 do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. S sklepom je naložilo toženki, da je dolžna plačati pravdne storške tožnice v znesku 578,84 EUR na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti, v preostalem delu pa je predlog tožnice za povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo.

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnica. Izpodbija zavrnilni del sodbe, pri čemer uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da prisodi tožnici višjo odškodnino. Navaja, da en mesec ni bila v domačem okolju. Ni imela možnosti vzpostaviti kontakta s svojimi domačimi. Bila je v njej tujem okolju, bilo jo je strah in ni vedela, kaj se bo zgodilo. Glede na vse okoliščine tožnica meni, da ji je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino.

3. Sklep sodišča prve stopnje pritožnica izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da prisodi tožnici še preostale priglašene stroške. Navaja, da sodišče prve stopnje ni priznalo razgovora s stranko in pregleda spisa, samo delno pa je priznalo priglašene postavke iz naslova prejema in pregleda sodbe ter končnega poročila stranki. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo vse navedene postavke priznati v celoti. Zakaj ni tako ravnalo iz sklepa ni razvidno, zato je v tem delu sklep neobrazložen.

4. Toženka ni odgovorila na vročeni pritožbi.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede sodbe:

6. Prvo sodišče je prisodilo mladoletni tožnici odškodnino za nematerialno škodo v znesku 10.800,00 EUR, kar predstavlja približno 10,5 povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je prvo sodišče upoštevalo pri odmeri odškodnine tudi okoliščine, ki jih tožnica izpostavlja v pritožbi. Glede na vse okoliščine obravnavanega primera, upoštevajoč 179. člen OZ in primerljive primere iz sodne prakse, ni nobenih razlogov za priznanje višje odškodnine od prisojene.

Glede sklepa:

7. Prvo sodišče utemeljeno ni priznalo nagrade za posvet s stranko in za pregled spisa, ker sta ti opravili vključeni v nagrado za sestavo tožbe. Nagrado po 2. in 3. točki tar. št. 39 OT je sodišče prve stopnje priznalo v polovičnem znesku na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdvT, ker gre pri tožnici za zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči. Te razloge izpodbijani sklep tudi vsebuje, zato je drugačna pritožbena trditev protispisna.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni ter v izpodbijanih delih potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).