Jedro

Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali v zvezi z izdelavo mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki III. izreka razveljavi in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 316/2017 z dne 8. 12. 2020 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklenilo, da je drugotožena stranka dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa plačati stroške izvedbe dokaza z izvedencem v višini 675,35 EUR na transakcijski račun tega sodišča. Sodišče je na naroku dne 24. 9. 2020 ob sprejetju dokaznega predloga po angažiranju izvedenca pomotoma odločilo, da ne bo terjalo predujma za izvedbo tega dokaza, ker je drugotožeča stranka po odločbi Bpp oproščena plačila stroškov tega postopka, vendar pa je sodišče naknadno ugotovilo, da to ne drži. Drugotožeča stranka je njej znano dejstvo, da je po odločbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti, organa za brezplačno pravno pomoč opr. št. Bpp 167/2020 z dne 15. 4. 2020 oproščena le plačila predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca S. H., zamolčala in ni opozorila sodišča na zmoto, pa bi morala, ker ta ne in ne more vplivati na to, da je drugotožeča stranka ob dejstvu, da je predlagala obravnavani dokaz in ni oproščena plačila teh stroškov, glede na določila ZPP dolžna plačati oziroma do zaključka postopka založiti za stroške izvedbe le-tega. Nato je odločilo kot izhaja iz točke III. izreka sklepa.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje drugotožeča stranka po pooblaščenki. Pritožbo podaja iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da sta v predmetnem pravdnem postopku oba tožnika tako prvi tožnik kot druga tožnica predlagali angažiranje izvedenca medicinske stroke – travmatologa, zato je izpodbijani sklep materialnopravno napečen, ko je sodišče terjalo plačilo stroškov za izvedenca samo od drugotožeče stranke in ne od obeh tožnikov, torej tudi od prvega tožnika. Sodišče bi moralo ugotoviti, da drugotožeča stranka v tem postopku ni oproščena plačila stroškov postopka tudi za izvedenca medicinske stroke in obe tožeči stranki najprej pozvati na plačilo predujma za stroške izvedenca medicinske stroke – travmatologa in bi s tem popravilo svojo pomoto in tožečima strankama omogočilo, da bi zaprosili za ustrezno obliko brezplačne pravne pomoči. Ker sta oba tožnika predlagala izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke – travmatologom in ne samo drugotožeča stranka je tako odločitev sodišča prve stopnje napačna, saj je sodišče z izdajo sklepa prvotožnika in drugotožnico postavilo v neenak položaj. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetnem pravdnem postopku je sodišče prve stopnje sklenilo, da se angažira izvedenca medicinske stroke – travmatologa in to na predlog tožečih strank. Po določbi prvega odstavka 153. člena ZPP, kadar predlaga stranka izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Po določbi tretjega odstavka tega člena, sodišče opusti izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo. V tem primeru sodišče glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila zneska, potrebnega za stroške. Sodišče prve stopnje bi zato moralo procesno pravno slediti tej določbi in še predno je angažiralo ustreznega izvedenca medicinske stroke, bi morala tožeči stranki, ki nista nujna in enotna sospornika skladno s prej omenjeno določbo ZPP pozvati, da založita predujem za izvedenca. Ker tega ni storilo, je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, kar je imelo za posledico, da je sodišče v nadaljevanju sprejelo procesno napačno odločitev v točki III., sedaj izpodbijanega sklepa, ko je odločilo, da je samo drugotožeča stranka dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa plačati stroške izvedbe dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje tudi ni podalo nobene materialnopravne podlage za to, da je sprejelo takšno odločitev. Po določbi tretjega odstavka 242. člena ZPP v sklepu, s katerim se odmerijo stroški za priče, odredi sodišče naj se določeni znesek izplača iz predujma, če predujem ni bil položen, pa naloži stranki, naj plača določen znesek priči v osmih dneh. Po določbi drugega odstavka 249. člena ZPP glede povračila stroškov in nagrade za izvedence, veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 242. člena tega zakona.

5. Ker tako sodišče prve stopnje ni imelo procesno pravne podlage, za to da bi sprejelo odločitev, vsebovano v točki III. izreka je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP ugodilo pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo slediti navodilom, kot izhajajo iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje (člen 362 ZPP).

6. Tožeča stranka je priglasila pritožbene stroške, vendar se glede na to, da ne gre za končno odločbo, odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP).