Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke in da je bil okolic neznanim dedičem brezuspešen. Posledično je zapuščinsko premoženje dodelilo Republiki Sloveniji in ga dalo v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Zoper sklep se je pritožil upnik J. M. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje, podrejeno pa, da prizna priglašeno terjatev in jo naloži v plačilo dediču Republiki Sloveniji. Pojasnjuje, da se je dedovanju odpovedal, da pa je prijavil terjatev do zapuščine za pogrebne stroške v skupni višini 1.288,012 EUR. Izraža nestrinjanje z odločitvijo zapuščinskega sodišča, ker ni obravnavalo njegove terjatve in je v sklepu tudi ni omenilo. Odpovedal se je zakoniti pravici dedovanja, ne pa tudi svoji terjatvi, ker je pričakoval, da bo sodišče zadržalo del zapuščine, ki je potreben za kritje njegove terjatve.
Pritožba ni utemeljena.
V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami; ZD). Stroški pogreba predstavljajo dolg zapuščine, zato se do njega sodišče v zapuščinskem postopku ne opredeljuje in ga tudi ne obseže v sklepu o dedovanju (214. člen ZD), razen če je glede njega med dediči sklenjen dogovor.
Pritožnik ni dedič, kot navaja v pritožbi, saj se je, kot sam navaja, dediščini odpovedal (133. člen ZD). Glede na priglašeno terjatev, na katero se v pritožbi sklicuje, je zapustnikov upnik in je upravičen uveljavljati svojo terjatev v pravdnem postopku. Pritožnik je očitno zmotno prepričan, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi njegove prijave terjatve „zadržati del zapuščine, ki je potreben za kritje njegove terjatve“. Pritožnikova prijava terjatve do zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov brez zahtevka, da se zapuščina loči od premoženja dedičev, kot to določa 143. člen ZD, ločitve zapuščine ne omogoča. Pritožnik ne trdi, da bi v skladu s 143. členom ZD zahteval ločitev zapuščine, take zahteve pa tudi ni v podatkih spisa.
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3; št. 45/08; ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).