Jedro

Dejstvo, da vloga, ki je pravočasno prispela na sodišče, ni bila istega dne posredovana sodnici, ki vodi postopek, ne more iti v škodo stranki postopka. Sodišče ima v takem primeru možnost, da po koncu naroka razpiše še en narok. Glede na konkretno situacijo, ko pa se do naroka še niti ni iztekel rok, ki ga je sodišče dalo dolžnici, da na ugovor odgovori, pa je imelo možnost narok tudi preložiti na čas po izteku roka za odgovor.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vre sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, ker je presodilo, da je utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je uveljavljal upnik E. d. o. o. na podlagi 4. točke 399. člena ZFPPIPP, po kateri odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Odločitev je sprejelo na podlagi ugotovljenih dejstev, da je dolžnica uporabljala upnikovo kartico v obdobju od 28. 4. 2014 do 23. 6. 2014, ko je bila že zadolžena, kot to izhaja iz seznama preizkušenih terjatev, njeno premoženjsko stanje pa je bilo slabo, in na podlagi zaključka, da je z nakupi in zadolževanjem na škodo upnika presegla svoje finančne zmožnosti, čeprav bi glede na svojo izobrazbo morala vedeti, kako se odgovorno ravna z denarjem. Ocenilo je, da gre pri dolžnici dejansko za povsem neodgovorno in nedopustno ravnanje in da zato do odpusta obveznosti kot pravne dobrote ni upravičena.

5. Za presojo obstoja zakonskega znaka prevzemanja nesorazmernih obveznosti premoženjskemu položaju je pomembno razmerje med višino prevzetih obveznosti in premoženjskim položajem dolžnika v istem časovnem obdobju. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa konkretni podatki za dolžnico niso navedeni, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Pri presoji premoženjskega položaja v času prevzemanja spornih obveznosti je poleg višine dolžničinih obveznosti pomembno tudi, ali je bila dolžnica v tem času še zaposlena, kakšna je bila višina njene plače in ali je imela še kakšne neplačane terjatve iz tega naslova. Dolžnica v pritožbi trdi, da je v letu 2014 bila zaposlena in da je prejemala plačo, upnik pa je le trdil, da je bila stečajna dolžnica ob uporabi kartice že v dolgovih, ker je prvi in edini račun poravnala s 23 dnevno zamudo, naslednjih pa sploh ni poravnala, čeprav je 29. 8. 2014 povedala, da jih bo poravnala po vrnitvi z dopusta. Dolžnica je že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja povedala, da se je preselila v Novo mesto in da išče zaposlitev, da pa je bila vmes zaposlena in da je v času zaposlitve tudi odplačevala dolgove. Zato ni mogoče šteti, da je priznala pravno relevantna dejstva, ki jih je zatrjeval upnik, sicer pa upnik niti ni konkretno zatrjeval, kakšno je bilo premoženjsko stanje dolžnice. Trdil je le, da je bila dolžnica ob uporabi kartice že v dolgovih in da je to ugotovil na podlagi njenih odgovorov po telefonu, da nima denarja ter na podlagi seznama preizkušenih terjatev. Ni pa podal v ugovoru trditev, da je bilo premoženjsko stanje dolžnice boljše v času, ko ji je odobril uporabo kreditne kartice, niti kakšen limit ji je odobril glede na takratno njeno premoženjsko stanje.

6. Pritožnica navaja v pritožbi, da na naroku 16. 12. 2015 ni imela možnosti argumentirano podati dejstev, s čimer smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, ker ji ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem. V obravnavani zadevi je sodišče opravilo 16. 12. 2015 narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, ki ga je razpisalo v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP. Skupaj z vabilom je dolžnici poslalo ugovor s pozivom, da se v 15. dneh po prejemu poziva izreče o ugovoru. Vabilo s pozivom ji je bilo vročeno 9. 12. 2015. Naroka dne 16. 12. 2015 se je udeležil le upnik, ki je podal ugovor, dolžnica pa ne, zato je sodišče narok opravilo v njeni odsotnosti (četrti odstavek 405. člena ZFPPIPP). Istega dne (16. 12. 2015) je na Okrožno sodišče Maribor prispela vloga dolžnice z opravičilom, da nima sredstev za pot do Maribora in nazaj, saj živi v Novem mestu in z odgovorom na ugovor, ki pa ga na naroku sodišče ni obravnavalo, ker sodnici, ki vodi postopek, vloga do naroka ni bila posredovana. Dejstvo, da vloga, ki je pravočasno prispela na sodišče, ni bila istega dne posredovana sodnici, ki vodi postopek, ne more iti v škodo stranki postopka. Sodišče ima v takem primeru možnost, da po koncu naroka razpiše še en narok (smiselno določbi 292. člena ZPP). Glede na konkretno situacijo, ko pa se do naroka še niti ni iztekel rok, ki ga je sodišče dalo dolžnici, da na ugovor odgovori, pa je imelo možnost narok tudi preložiti na čas po izteku roka za odgovor. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje navedbe dolžnice v izpodbijanem sklepu presojalo, vendar jih je kot neutemeljene in nedokazane zavrnilo, ne da bi jih prej vročalo v izjavo upniku, sklep pa je tudi izdalo še preden je potekel dolžnici rok za odgovor, v razlogih sklepa pa se tudi ni opredelilo do njenega opravičila, da se naroka ne more udeležiti. Zato je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

7. Glede na navedeno kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. V ponovljenem postopku naj sodišče odgovor dolžnice vroča v izjavo upniku in razpiše nov narok, pred tem pa naj dolžnici ustrezno odgovori v zvezi z njenim obvestilom, da nima sredstev za prihod od doma na sodišče.