Jedro

Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v zakonu o minimalni plači. Znesek, ki mora dolžniku ostati predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto dolžnikovih prejemkov.

V okviru zahtevka po 134. členu ZIZ upnik v izvršilnem postopku ni upravičen do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od neizplačanih zneskov od dneva, ko bi moral dolžnik opraviti posamezno izplačilo tudi za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem naložitvenem delu III. točke izreka sklepa spremeni tako, da je dolžnik dolžan upniku v 8. dneh od prejema sklepa povrniti 130,79 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 23. 10. 2017 razveljavilo v I. točki izreka v delu, kjer je dovoljena izvršba: - za znesek v višini 144,23 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 9. 2016 dalje do plačila, - za znesek v višini 144,23 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 10. 2016 dalje do plačila, - za znesek v višini 144,23 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 11. 2016 dalje do plačila, - za znesek v višini 144,23 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 12. 2016 dalje do plačila, - za znesek v višini 144,23 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 1. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 155,05 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 2. 2017 dalje do plačila, - za znesek v višini 155,05 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 7. 3. 2017 dalje do plačila in - za zakonske zamudne obresti od zneska 4.248,65 EUR in sicer od dne 15. 3. 2017 dalje do plačila ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da je upnik dolžan dolžniku povrniti 44,00 EUR stroškov ugovornega postopka v roku 8. dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za plačilo do plačila. V presežku pa je zahtevo dolžnika za povrnitev stroškov ugovornega postopka zavrnilo (III. točka izreka).

2. Odločitev v I. in III. točki izreka zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija upnik. V pravočasni pritožbi predlaga, da se izpodbijana odločitev spremeni tako, da se ugovor dolžnika tudi v tem delu zavrne, dolžniku pa se naložijo v plačilo stroški ugovornega in pritožbenega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno, da se izpodbijana odločitev razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena zoper odločitev o stroških ugovornega postopka.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Pravno podlago v predmetni zadevi predstavlja določba 134. člena ZIZ, po kateri lahko upnik predlaga, da naj izvršilno sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Dolžnikova (delodajalčeva) obveznost tako predstavlja vsoto oziroma seštevek vseh neizplačanih zneskov, ki jih delodajalec neutemeljeno ni odtegnil in izplačal po prvotnem sklepu o izvršbi.

7. Stališče sodišča prve stopnje glede uporabe 102. člena ZIZ in izračun možnega rubljivega dela delavčevih denarnih prejemkov je tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilno. Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v zakonu o minimalni plači. Znesek, ki mora dolžniku ostati predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto dolžnikovih prejemkov.1 Nasprotni pritožbeni očitki so zato neutemeljeni.

8. Pravilna je tudi sprejeta odločitev, da v okviru zahtevka po 134. členu ZIZ upnik v izvršilnem postopku ni upravičen do povrnitve zakonskih zamudnih obresti od neizplačanih zneskov od dneva, ko bi moral dolžnik opraviti posamezno izplačilo tudi za čas od vložitve predloga za izvršbo dalje. Delodajalec kot dolžnik namreč odgovarja le za neodtegnjene zneske, njegova obveznost pa ne more biti višja od obveznosti prvotnega dolžnika na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ, na katero je tudi v celoti vezana. Upnik lahko tako te obresti uveljavlja le v okviru odškodninskega zahtevka po četrtem odstavku 134. člena ZIZ v posebnem pravdnem postopku. V tem delu je sodišče druge stopnje pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Utemeljeno pa pritožba graja sprejeto odločitev o stroških ugovornega postopka. Sodišče prve stopnje pri izračunu stroškov, ki pripadajo dolžniku za ugovor oziroma upniku za odgovor na ugovor, ni upoštevalo uspeha dolžnika v ugovornem postopku. Dolžnik je s svojim ugovorom uspel le v 19,5%2, zato je glede na doseženi uspeh (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) upravičen le do povrnitve 53,13 EUR ugovornih stroškov (in ne do celotnega zneska priznanih stroškov 272,47 EUR). Upnik na drugi strani pa je tako s svojim odgovorom na ugovor uspel v 80,5%, torej je upravičen do 183,92 EUR stroškov ugovornega postopka (od priznanih 228,47 EUR). Po medsebojnem pobotanju je tako dolžnik dolžan upniku v 8 dneh od prejema sklepa povrniti 130,79 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje. V tem delu je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik kljub delnemu uspehu s pritožbo sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj se njegov uspeh nanaša le na del stranske terjatve iz naslova stroškov ugovornega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej tudi pravni članek: Zaseg dolžnikove plače v postopku izvršbe, osebnega stečaja in v davčnem postopku, Maja Lajevec in Elizabeta Žgajnar. 2 S sklepom o izvršbi z dne 23. 10. 2017 je bila dovoljena izvršba za izterjavo dolžnikovih plač in dnevnic v skupni višini 5.279,90 EUR, dolžnik pa je z ugovorom uspel ta znesek znižati za 1.031,25 EUR, torej na 4.248,65 EUR.