Jedro

Odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ne sodi v pristojnost pravdnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 15.12.2008 v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev pravice do brezplačne pravne pomoči (1. in 2. točka tožbenega zahtevka).

Proti navedeni sodbi se pritožuje tožnik. V pritožbi pojasnjuje, da se je sodnik odločil izdati izpodbijani sklep brez obravnave in brez poziva za dopolnitev tožbe. Po mnenju pritožnika obravnavana zadeva sodi v sodno pristojnost, zato mu je sodišče nezakonito odreklo sodno varstvo. Tožniku nastaja škoda, ker ne more nadaljevati postopkov, zato bo zahteval povrnitev po 26. členu Ustave RS. Njegov pravni interes za vložitev takšne tožbe je več kot očiten, zato so nasprotne ugotovitve prvostopnega sodišča nepravilne. Odločitev Upravnega sodišča je nezakonita in to bi moralo ugotoviti sodišče prve stopnje v tem postopku z izvedbo predlaganih dokazov. Pritožnik zato predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje drugemu sodniku.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v okviru pooblastil iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 ZPP ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, sklep pa ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Tožnik je s tožbo zahteval, da sodišče ugotovi, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zato mu je sodišče dolžno zagotoviti dostop do sodnega varstva njegovih pravic tako, da mu postavi brezplačnega zagovornika – pooblaščenca. Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v postopkih brezplačne pravne pomoči, v katerih na prvi stopnji odloča predsednik okrožnega sodišča, velja upravni postopek. Tožnik je pravno sredstvo zoper odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani že izkoristil, saj je vložil tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki pa jo je zavrnilo. Ker torej odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči ni civilnopravno razmerje, sodna pristojnost v takšnih primerih glede na določbo 1. člena ZPP ni dopustna. Po določbi 1. odstavka 18. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Če ugotovi, da sodna pristojnost ni podana, ker ne gre za eno od spornih razmerjih, navedenih v 1. členu ZPP, mora tožbo zavreči, kar mu nalaga določba 2. odstavka 18. člena ZPP. Odločitev o zavrženju tožbe lahko sprejme brez obravnave po predhodnem preizkusu tožbe, kar določa 274. člen ZPP. Očitek pritožnika, da je sodišče prve stopnje odločilo brez obravnave, je zato neutemeljen.

Ker sodišče ni pristojno odločati o spornem razmerju, ki ga tožnik uveljavlja s tožbo, so vse ostale pritožbene navedbe o tem, da je tožniku odvzeta pravica do sodnega varstva, da mu nastaja škoda, ki jo bo uveljavljal, neupoštevne. Ker sodišče sploh ni pristojno odločati, je zmotno stališče pritožnika, da bi moralo v tem postopku presojati zakonitost odločitve upravnega sodišča. Pravilna je tudi ugotovitev prvostopnega sodišča, da ugotovitveni del tožbe ni dopusten, zato je odločitev o zavrženju tožbe pravilna tudi iz tega razloga. Tožnik namreč z ugotovitvenim delom zahtevka uveljavlja ugotovitev dejstev o tem, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Po določbi 1. odstavka 181. člena ZPP pa je ugotovitvena tožba dopustna le zaradi ugotovitve obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnosti oziroma nepristnosti kakšne listine. Ker tožnik ničesar od navedenega ni uveljavljal, tudi pozivanje na dopolnitev tožbe v smislu določbe 108. člena ZPP ni bilo potrebno in so pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.