Jedro

Z zavrženjem pritožbe sodišče stranki odreče sodno varstvo; konkretno varstvo v pritožbenem postopku, ki je tudi ustavnopravno varovano. Zato je potrebno procesna pravila razlagati restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne pozitivnopravne ureditve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke, ker pritožbi, vloženi v zadostnem številu, ni priložila zadostnega števila prilog.

2.Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglasila pritožbene stroške.

3.Pritožba je bila vročeni v odgovor toženi stranki, ki navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno navaja, da tako kot za vloge tudi za priloge velja, da jih mora stranka vložiti v zadostnem številu (prvi odstavek 106. člena ZPP). Pravilen je tudi zaključek, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), vendar pa pritožnik pravilno opozarja, da je bil v pravnem pouku opozorjen le na to, da se pritožba vloži v dveh izvodih, prilog pa pravni pouk ne omenja. Ker pa slednje za odločitev ni relevantno, se višje sodišče do te pritožbene navedbe ni posebej opredeljevalo.

6.ZPP v prvem odstavku 335. člena določa obvezne sestavine pritožbe, ki so (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. ZPP v tem členu torej ne določa drugih sestavin, ki jih mora pritožba še vsebovati kot vsaka vloga, zato se glede ostalih sestavin vlog uporabljajo predvsem določbe 105. do 108. člena ZPP kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje. Po določbi 106. člena ZPP morajo biti vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, sodišču izročene v toliko izvodih, kolikor jih je potrebno za sodišče in nasprotno stranko, to pa velja tudi za priloge. Vse formalne sestavine (iz 335. člena ZPP in iz drugega odstavka 105. člena ZPP) je pritožnikova pritožba vsebovala, ni pa izpolnjevala formalnega pogoja iz prvega odstavka 106. člena ZPP. Glede na navedeno so izhodišča izpodbijanega sklepa pravilna.

7.Ne glede na navedeno pa višje sodišče pritrjuje stališču pritožnika, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožeči stranki odreklo sodno varstvo, v tem primeru varstvo v pritožbenem postopku, ki je tudi ustavnopravno varovano (25. člen Ustave Republike Slovenije). Najmanj, kar je, je treba procesna pravila zato razlagati zelo ozko, restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne pozitivnopravne ureditve.

8.Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo pravilno, ko je ščitilo pravico tožene stranke, da se seznani s prilogami, vendar pa pritožba pravilno opozarja, da bi moralo ob tehtanju ustavnih pravic ugotoviti, da je tožeči stranki z zavrženjem pritožbe kršena pomembnejša pravica kot bi bila kršena toženi stranki, če se z vsebino prilog ne bi mogla seznaniti. V konkretnem primeru pa tudi sicer ne gre za to: gre namreč za priloge, z vsebino katerih je tožena stranka seznanjena, saj po navedbah pritožnika z njimi celo razpolaga ali se je nanje sama sklicevala. V tem primeru je torej odpadel tudi ta razlog za uporabo tako rigorozne sankcije, ki stranki odreka sodno varstvo v pritožbenem postopku, zaradi česar je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

9.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).