Jedro

Rezultatov kontrolnega pregleda za nazaj ni mogoče izpodbijati niti z dokumentacijo, na katero se sklicuje tožnica, niti s kakšnimi drugimi dokazi, ampak je bilo mogoče inšpektorjevim ugotovitvam (zapisniško) ugovarjati le v času sestave zapisnika oz. njegovega podpisa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se tožnici zavrnejo naslednji zahtevki kmetijsko okoljskega programa (KOP): ozelenitev njivskih površin: št. enot 55, 10; integrirano poljedelstvo, št. enot 55/10 in pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin št. enot 20/73. O morebitnih ostalih zahtevkih za leto 2009 bo odločeno z drugo odločbo, pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, posebni stroški niso nastali. Iz obrazložitve izhaja, da je obtežba z živino na KMG večja od predpisane meje 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP, v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi dva iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 (Uredba KOP, Uradni list RS, št. 11/2009), v celoti zavrnejo. S to odločbo je odločeno o vseh strankinih zahtevkih KOP. O morebitnih ostalih strankinih zahtevkih za leto 2009, o katerih še ni bilo odločeno, bo odločeno z drugo odločbo.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da zahtevke za kmetijsko okoljska plačila za izvajanje podukrepov KOP za leto 2009, na podlagi tam navedenih evropskih Uredb, v Sloveniji urejajo Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 z dne 20. 7. 2007 (Program PRP 2007-2013), že navedena Uredba KOP in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba IUKP, Uradni list RS, št. 5/2009). V Programu PRP je med splošnimi pogoji za ukrepe KOP določeno, da obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Iz obrazca „D“ je razvidno, da je pritožnica na obrazcu „D – prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ navedla skupno 55,92 ha površin (kmetijskih zemljišč v uporabi – KZU). Na obrazcu „B“ je pritožnica navedla 105,85 GVŽ in sicer 500 mladih prašičev od 20 do 50 kg s količnikom 0,07 in 545 prašičev pitancev od 50 do 80 kg s količnikom 0,13. Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 18. 8. 2009 pa izhaja, da je bilo navedenega dne na pritožničinem kmetijskem gospodarstvu 136,61 GVŽ (preračunano). Pritožnica in kontrolor sta zapisnik podpisala, pripomb nista podala. Ugotovljeno dejansko stanje se tako, glede na določbe 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), šteje kot pravilno ugotovljeno. Zato so pritožbeni ugovori, po katerih je kontrolor napačno ugotovil dejansko stanje v zvezi s staležem živali, neutemeljeni in jih ni mogoče upoštevati, glede na potek časa pa tudi ne preveriti. Tožnica je imela pravico in možnost podati pripombe na zapisnik, vendar te možnosti ni izkoristila in ni podala nobene pripombe. Navedene pritožbene ugovore je tako treba šteti kot nedovoljena nova dejstva in dokaze, ki jih drugostopni organ, upoštevajoč tretji odstavek 239. člena ZUP, ne more upoštevati. Pritožnica namreč v pritožbi ni pojasnila razlogov, zakaj v pritožbi zatrjevanih dejstev in dokazov, ni navedla in predložila že v upravnem postopku na prvi stopnji. Vpogled v aplikacijo VOLOS ne predstavlja dokaza o tem, da v času pregleda na kmetijskem gospodarstvu ni bilo tudi drugih živali, ki jih je kontrolor našel in upošteval pri izračunu staleža GVŽ. Poleg tega iz navedene evidence tudi niso razvidne teže živali (prašičev), ki predstavljajo pomemben podatek pri določanju staleža GVŽ, saj je treba za pravilen izračun staleža upoštevati količnike, ki so odvisni od teže živali. Pogoji obtežbe mora biti izpolnjen skozi vse dni v letu. Ker bi pritožnica lahko imela za uveljavljanje vseh zahtevkov maksimalno obtežbo 106,2 GVŽ oz. 1,9 GVŽ/ha, dejansko ugotovljena obtežba na dan kontrole pa je znašala 136,61 GVŽ oz. 2,44 GVŽ/ha, je torej odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Po katalogu kršitev in sankcij se v primeru kršitve zahtevek sporen podukrep KOP zavrne.

Tožnica v tožbi navaja, da je bil stalež živali na njenem kmetijskem gospodarstvu skozi vse leto 2009 105,85 GVŽ, kar je razvidno iz B obrazca zbirne vloge. Na podlagi preračuna je obtežba z živino 1,89 GVŽ/ha, kar je manj od predpisane 1,9 GVŽ/ha. S tem je spoštovala zahtevo Programa razvoja podeželja 2007 do 2013. Iz zbirne vloge za leto 2009, obrazca B, izhaja, da je bilo v času oddaje vloge na kmetijskem gospodarstvu 500 mladih prašičev (20 do 50 kg) in 545 prašičev pitancev (50 do 80 kg). Vse nadaljnje spremembe so razvidne iz seznama premikov prašičev na kmetijskem gospodarstvu. Iz te uradne evidence, ki jo vodi MKGP, tudi izhaja, da obtežba ni nikoli presegla meje 1,9 GVŽ/ha. Zato je prepričana, da so podatki, ki jih je v zapisniku kontrolnega pregleda z dne 18. 8. 2009 navedel kontrolor, nepravilni. Upravni organ je v obravnavanem primeru kršil določbe ZUP, saj bi moral s pomočjo uradnih evidenc preveriti stanje živali na dan kontrolnega pregleda in na tak način ugotoviti pravilno dejansko stanje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je tožnica pravilno izpolnjevala svoje obveznosti.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih iz izpodbijane oziroma drugostopne odločbe in še navaja, da se po osmem odstavku 7. člena Uredbe IUKP pri kontroli na kraju samem upošteva stalež rejnih živali, ki jih ugotovi kontrolor (ne glede na ostale določbe tega člena in Uredbe). Iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem pa je razvidna kontrolorjeva ugotovitev, da je na kmetijskem gospodarstvu na dan pregleda 136,61 GVŽ. Ta zapisnik sta tako tožnica kot kontrolor podpisala, pripomb nanj nista podala, prej pritožbeni in sedaj tožbeni ugovori tako predstavljajo nova dejstva in dokaze, ki jih ni mogoče niti upoštevati, niti preveriti.

Tožnica pri odgovoru na ta odgovor vztraja pri svoji dosedanjih tožbenih navedbah.

Tožba ni utemeljena.

V šestem odstavku 7. člena Uredbe IUKP je določeno, da se za izpolnjevanje pogojev za KOP ali SKOP obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu po tam navedeni formuli. Po 19. členu Uredbe KOP se kontrole izvajajo v skladu s tam navedenimi predpisi (evropskimi, Programom razvoja podeželja za RS 2004 do 2006 in navedenimi uredbami). Poleg administrativnih kontrol iz 20. člena Uredbe KOP se izvajajo tudi kontrole na kraju samem po določbah 21., 22., 23., 24. in ostalih členov Uredbe KOP. Po 24. členu (zapisnik o kontroli) se pri vseh kontrolah na kraju samem vse ugotovitve kontrol navedejo v zapisniku o kontroli, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec. Po 30. členu (način izračuna) se za posamezno kmetijsko gospodarstvo izpolnjevanje pogoja obremenitve krmnih površin ugotavlja na podlagi ugotovljene krmne površine in GVŽ, ki se izračuna z upoštevanjem koeficientov iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu ter števila živali. Če je obremenitev krmnih površin presežena, se zahtevek zavrne.

V obravnavanem primeru je Agencija, v skladu s citiranimi in drugimi predpisi (na katere se oba upravna organa podrobno sklicujeta), izvedla kontrolni pregled na kraju samem dne 18. 8. 2009. Zapisnik tega kontrolnega pregleda je poleg uradne osebe agencije oziroma kontrolorja podpisala tudi tožnica, kar med strankami ni sporno in je razvidno tudi iz zapisnika, ki je v upravnih spisih zadeve. V tem zapisniku (ki je vsebinsko sicer dejansko zelo skromen in ne vsebuje konkretnih podatkov o število ugotovljenih živali, njihovi teži, konkretnem izračunu, ipd.) je jasno zapisano: „Na kmetijskem gospodarstvu oziroma na planini je na dan pregleda 136,61 GVŽ.“. Iz zapisnika je tudi razvidno, da je pregled trajal štiri ure, da je bil zapisnik prebran in da stranka (tožnica) nanj nima pripomb.

Upoštevaje navedeno, so neutemeljeni tožbeni ugovori, da je inšpektor napačno ugotovil dejansko stanje glede števila GVŽ na kmetijskem gospodarstvu v času pregleda. Tožnica na zapisnik in s tem torej tudi na inšpektorjevo ugotovitev o številu GVŽ v času pregleda, ni imela (podala) nobenih ugovorov ampak ga je brez pripomb podpisala.

Drugostopni upravni organ je ob izkazanem stanju zadeve ravnal zakonito, ko je v pritožbenem postopku predložene dokaze zavrnil kot nedovoljene na podlagi določb 239. člena ZUP. Prav tako je utemeljena ugotovitev, da rezultatov konkretnega pregleda za nazaj ni mogoče izpodbijati niti z dokumentacijo, na katero se sedaj sklicuje tožnica, niti s kakšnimi drugimi dokazi, ampak je bilo mogoče inšpektorjevim ugotovitvam (zapisniško) ugovarjati le v času sestave zapisnika oz. njegovega podpisa. Le takrat je bilo mogoče (v primeru nestrinjanja) ponovno preveriti stalež posameznih vrst živine, njihovo težo in na tej podlagi izračun števila GVŽ na kmetiji. Kakršnakoli splošna dokumentacija (razne evidence) ne more predstavljati nasprotnega dokaza, ki bi izpodbil dejstva, ki jih je takrat ugotovil inšpektor na licu mesta in s čimer se je tožnica takrat strinjala (svoje strinjanje je izrazila z brezpogojnim podpisom zapisnika). Pri kontrolnem pregledu se ugotavlja dejansko stanje živali oz. GVŽ/ha v času pregleda, ki se lahko razlikuje od stanja, ki bi moralo biti po uradnih evidencah in raznih vlogah. Ravno za takšno preveritev se pregledi na kraju samem sploh opravljajo in ravno ta razlika je bila očitno ugotovljena tudi v obravnavanem primeru.

Tožbeni ugovori, v smislu katerih je bila razlog za podpis zapisnika tožničina nepazljivost so neutemeljeni oziroma za odločitev niso relevantni, saj je bila tožnica dolžna zapisnik skrbno prebrati in ga podpisati le v primeru, če se je z njim strinjala, v nasprotnem primeru pa bi morala nanj podati svoje pripombe. V zapisniku je izrecno navedeno, da se tožnica z njim strinja in da nanj nima nobenih pripomb.

V ostalem se sodišče sklicuje tudi na razloge obeh upravnih organov v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.