Jedro

Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu 1. točke izreka (v katerem določa, kdo se napoti na pravdo zaradi uveljavitve terjatve v višini 53.412,18 EUR in ločitvenih pravic upnika K. d.o.o.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče v delu, relevantnem za odločanje o pritožbi v 1. točki izreka glede prerekane terjatve in ločitvene pravice upnika pod zap. št. 1 K. d.o.o. zaradi uveljavljanja zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvenih pravic napotilo upravitelja. V 2. točki izreka, ki ni predmet pritožbe, je odločalo o priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah.

2. Zoper navedeni del 1. točke izreka sklepa, ki se nanaša na napotitev upravitelja glede uveljavljanje zahtevka za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve in ločitvenih pravic upnika K. d.o.o., se je pravočasno pritožila upnica Republika Slovenija. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da mora upnik K. d.o.o. v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic, podrejeno pa razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev kot sestavnega dela izreka 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je pri upniku pod zap. št. 1 K. d.o.o. zavedena priglašena terjatev v znesku 53.412,18 EUR, upravitelj pa jo je skladno z 298.a členom ZFPPIPP preizkušal kot zavarovano terjatev, ker sta na nepremičninah z ID znakom 000 in z ID znakom 001 v lasti zapustnika do 1/4 celote, vpisani v korist upnika hipoteki z ID omejitvijo ... in ID omejitvijo ... Navedena iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhajajoča dejstva o vknjiženih hipotekah v korist upnika v pritožbi izrecno zatrjuje tudi sama pritožnica. Nadalje iz končnega seznama preizkušenih terjatev tudi izhaja, da je upravitelj v celoti prerekal tudi zavarovano terjatev, tako terjatev kot posledično tudi ločitveno pravico iz razloga prenehanja terjatve zaradi njenega poplačila.

5. Pritožnica zmotno meni, da je v taki situaciji treba uporabiti drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP, ki ureja situacijo, ko je poleg ločitvene pravice upniku prerekana tudi terjatev in je na tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve treba napotiti upnika, katerega terjatev je prerekana. Po prvem odstavku 305. člena zakon napotuje upnika, katerega ločitvena pravica je prerekana, da vloži tožbo z zahtevkom, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Izhaja iz predpostavke, da upnikova ločitvena pravica ni nastala niti z vpisom v zemljiško knjigo, niti na podlagi izvršilnega naslova. Drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP se navezuje na situacijo iz prvega odstavka in v primeru, ko je upniku poleg ločitvene pravice prerekana tudi terjatev, čeprav le-ta temelji na izvršilnem naslovu, napotuje na tožbo zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve upnika, katerega terjatev je prerekana. S tem izključuje uporabo splošnega pravila iz prvega in drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP, da se v primeru prerekanja terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, na ustrezno tožbo napoti tistega, ki je tako terjatev prerekal. 6. Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, pa prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu. Pritožnica se tudi neutemeljeno sklicuje na drugačno sodno prakso v odločbah Cst 191/2019 in Cst 313/2015. V obeh zadevah je namreč sodišče (drugače kot v tem postopku) ugotovilo, da prerekana ločitvena pravica ni nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Tako se pokaže, da je pri odločitvi za napotitev upravitelja na ustrezno tožbo prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialnopravno določbo ZFPPIPP.

7. Ker pritožničina pritožba ni utemeljena, ob preizkusu izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških pritožnice temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem vsak upnik sam nosi stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.