Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 9. februarja 2006
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 256/2003 z dne 3. 2. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. P 223/2002 z dne 8. 1. 2003 se zavrže.
1.Pritožniku je bilo s sodbo sodišča prve stopnje naloženo, naj vrne tožeči stranki tolarsko protivrednost 2.650.000 ITL, kar predstavlja 244.192,20 SIT na dan 27. 10. 1995 (po srednjem tečaju Banke Slovenije) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 10. 1995 dalje do plačila. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavzelo je stališče, da gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, kateremu se pritožnik s sklenitvijo sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ni odpovedal.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi pritožbenemu sodišču očita, da je stališče, ki ga je zavzelo, očitno napačno in da brez razumne pravne utemeljitve odstopa od dosedanje sodne prakse, s čimer naj bi mu bili kršeni pravica do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Poleg tega naj bi pritožbeno sodišče odgovorilo le na pritožbene navedbe v zvezi s pravno podlago tožbenega zahtevka in s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja, glede ostalih pritožbenih navedb pa naj bi bila sodba pritožbenega sodišča neobrazložena. Prvostopenjskemu sodišču očita, da ni navedlo pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku, in da ni zavzelo stališč glede vsebine sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, glede aktivne legitimacije, glede upravičenca do zneska iz spornega čeka, glede neizkazanosti obstoja fakture in tudi glede sklepčnosti tožbenega zahtevka, s čimer naj bi pritožniku kršilo pravico do kontradiktornega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave.
3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-334/04 z dne 29. 11. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s 56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) jo je skupaj s sklepom o sprejemu poslal Višjemu sodišču v Kopru ter skladno z 22. členom Ustave tudi nasprotni stranki v postopku (tožeči stranki – upnici). Višje sodišče v Kopru na ustavno pritožbo ni odgovorilo. Nasprotna stranka v odgovoru trdi, da pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi. Sklicuje se na sklenjeno in tudi že izpolnjeno izvensodno poravnavo, na podlagi katere je pritožnik upnici plačal znesek 1.300.000 SIT in na izvršilni postopek, ki se je na podlagi izpodbijanih sodb vodil pri Okrajnem sodišču v Piranu, ki naj bi bil pravnomočno ustavljen.
4.Na podlagi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je izkazan pravni interes. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist (izboljšanje položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči.
5.Iz sklepa Okrajnega sodišča v Piranu št. I 2005/340 z dne 23. 8. 2005, ki je postal pravnomočen dne 20. 9. 2005, je razvidno, da je bil izvršilni postopek, ki se je vodil na podlagi izpodbijanih sodb, pravnomočno ustavljen. Ustavno sodišče je zato pritožnika pozvalo, naj izkaže pravni interes za nadaljevanje postopka pred Ustavnim sodiščem.
6.Pritožnik je z vlogo z dne 3. 1. 2005 Ustavnemu sodišču sporočil, da vztraja pri vloženi ustavni pritožbi. Navedel je, da se s sklenitvijo izvensodne poravnave ni odpovedal pravici do varstva zoper pravnomočno sodbo pred Ustavnim sodiščem, saj bi v primeru, da bi v tem postopku uspel, odpadla pravna podlaga za izvensodno poravnavo in bi bil nasprotni udeleženec neupravičeno obogaten.
7.Navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje svoj pravni interes, se ne nanašajo na postopek, v katerem sta bili izdani izpodbijani sodbi. Pritožnik je znesek 1.300.000 SIT plačal na podlagi novega pravnega naslova – sklenjene izvensodne poravnave, s tem pa ni mogoče utemeljiti pravnega interesa za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo zoper izpodbijani sodbi. Zato je Ustavno sodišče pritožnikovo ustavno pritožbo zavrglo.
8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik dr. Janez Čebulj