Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz tožnikovega predloga izhaja, da se je toženka na pristojnem sodišču nedavno zaposlila na delovnem mestu sodne zapisnikarice enega največjih prvostopenjskih sodišč v državi. Ob tem ni jasno, na katerem oddelku toženka opravlja svoje delo. Tožnik prav tako ne zatrjuje obstoj globlje, tesne povezave toženke z vsemi sodniki pristojnega sodišča. Po stališču Vrhovnega sodišča takšna povezava - upoštevajoč časovno komponento zaposlitve, delovno mesto in velikost sodišča - niti ni verjetna.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Med strankama poteka postopek zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Postopek vodi Okrožno sodišče v Kopru.

2.Tožnik je podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno sodišče. Navedel je, da se je toženka po zadnjem opravljenem naroku zaposlila na sodišču, kjer teče postopek. Opravlja delo zapisnikarice in se, upoštevajoč naravo dela, dnevno srečuje s sodniki ter sodeluje pri njihovem delu. Meni, da gre za okoliščino, ki vpliva na videz nepristranskosti sodišča. Sklicuje se na zadevo I R 53/2008.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od uporabe splošnih pravil krajevne pristojnosti sodišč. Splošna razlagalna pravila zato velevajo restriktivno razlago.

5.Vrhovno sodišče med tehtne razloge šteje predvsem tiste, ki težijo k zagotavljanju videza nepristranskosti sodišča kot celote. Pri tem kot kriterij jemlje pogled razumnega zunanjega opazovalca. Ni namreč že vsak razlog tak, da slednjemu vzbuja razumen dvom v nepristranskost sojenja.

6.Življenjska pestrost narekuje, da se kot stranke postopka pojavljajo tudi osebe, zaposlene na (pristojnih) sodiščih. To lahko krni videz nepristranskosti sodišča ali pa tudi ne. Pomembno je (v povezavi s poudarkoma prejšnje točke) upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

7.Iz tožnikovega predloga v bistvenem izhaja, da se je toženka nedavno zaposlila na delovnem mestu sodne zapisnikarice enega največjih prvostopenjskih sodišč v državi, ki sodi v konkretni zadevi. Splošno znano je, da so odnosi na večjih sodiščih, zlasti med različnimi poklicnimi skupinami, ohlapnejši - toliko bolj če gre za novega zaposlenega. Večja sodišča, kakršno je koprsko, imajo tudi več sodnega osebja, ki je razporejeno na različne oddelke, pri čemer tožnik ne pojasni, na katerem oddelku toženka sploh opravlja svoje delo. Prav tako ne zatrjuje obstoja tesne, prijateljske povezave toženke in sodnikov pristojnega sodišča. Vrhovno sodišče ocenjuje, da takšna povezava, ki bi lahko resnično vplivala na sojenje - upoštevajoč časovno komponento toženkine zaposlitve, njeno delovno mesto in velikost sodišča - ni verjetna. Obravnavana zadeva je zato neprimerljiva s tisto, na katero se sklicuje tožnik.

8.Okoliščine konkretnega primera niso takšne, da bi v javnosti lahko ustvarjale vtis, da sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli soditi nepristransko. Glede na navedeno je predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča neutemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

1Primeroma: funkcija zaposlitve (npr. VSRS I R 96/2021 z dne 11. 8. 2021, VSRS I R 126/2021 z dne 15. 9. 2021, VSRS I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023, VSRS I R 198/2021 z dne 9. 2. 2022, VSRS I R 4/2022 z dne 9. 2. 2022, VSRS I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024), obstoj globlje, tesnejše, prijateljske povezave s sodniki pristojnega sodišča (npr. VSRS I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022, VSRS I R 138/2024 z dne 4. 9. 2024, VSRS I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024), velikost pristojnega sodišča (npr. VSRS I R 126/2021 z dne 15. 9. 2021, VSRS I R 191/2021 z dne 15. 12. 2021, VSRS I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024), narava postopka (npr. VSRS I R 146/2021 z dne 20. 10. 2021, VSRS I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010). Podobno je Vrhovno sodišče odločilo v nedavni zadevi VSRS I R 10/2025 z dne 19. 2. 2025, primerjati z VSRS I R 138/2024 z dne 4. 9. 2024, kjer je bila povezava nekoliko bolj oprijemljiva, a je Vrhovno sodišče predlog kljub temu zavrnilo. V zadevi VSRS I R 53/2008 z dne 8. 5. 2008 je bila tožnica zaposlena kot sodna zapisnikarica, delo je po potrebi opravljala tudi na oddelku sodišča, ki je odločalo v zadevi, bila je v rednih delovnih stikih s sodečo sodnico. Pri tem Vrhovno sodišče pripominja, da se nepristranskost sojenja v primerih posameznih osebnih povezav praviloma zagotavlja z institutom izločitve (70. člen ZPP) ali ustrezno organizacijo dela.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67, 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.