Jedro

Tretji odstavek 925. člena OZ določa, da se, če zavarovalnica v 8 dneh ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena. Navedena določba predstavlja izjemo od splošnega pravila iz 30. člena OZ, po katerem molk naslovnika (razen v dveh posebej določenih primerih) ne pomeni, da sprejema ponudbo.

Ker pogodbeno določilo ni bilo sporno, bi ga sodišče moralo uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena OZ), in sicer, da je zavarovalna pogodba sklenjena, če zavarovalnica (tožeča stranka) v 8 dnevnem roku od prispetja ponudbe k zavarovalnici, le te ne odkloni.

Ker toženec ni izpolnil pogodbeno dogovorjene obveznosti, to je plačila zavarovalnih premij (921. člen OZ), jih je dolžan plačati z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: “1. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh plačati tožeči stranki 199,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2019 do plačila.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh povrniti 49,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2019 do plačila in 30,11 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.“

II. Tožena stranka je dolžna v 8 dneh tožeči stranki povrniti 59,94 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 199,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2019 do plačila in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki v osmih dneh povrniti njene pravdne stroške.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uvodoma opozarja, da je toženec vložil tri vloge, ki jih v sporu majhne vrednosti ne bi smel. Pritožbeno sodišče naj oceni, ali so bile vse vloge pravočasne in katere navedbe toženca je moč upoštevati v tem postopku. Sodišče je bilo pri sojenju izrazito pristransko in ni ponudilo objektivnih in jasnih razlogov oziroma so ti med seboj v nasprotju, o odločilnih dejstvih pa je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin in med samimi listinami. Sodišče je zanemarilo, da sta pravdni stranki podpisali dokument, ki mu ni treba nadeti naziva, v njem pa sta se dogovorila o pravicah in obveznostih. Sodišče pravilno ugotavlja, da je toženec dne 3. 2. 2016 podpisal ponudbo za sklenitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja in istega dne podpisal odpoved dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavarovalnici, d. v. z. V nadaljevanju tožeča stranka povzema vsebino ponudbe št. 001 s podpisom katere je začrtal materialno pravo, ki ga je treba uporabiti v konkretnem sporu. Sodišče zmotno zaključi, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, ker ni ustrezno uporabilo materialnega prava.

3. Pritožba je bila vložena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Ker je bila izpodbijana sodba izdana v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), so razlogi za izpodbijanje zakonsko omejeni. Sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bil pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. 6. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je toženec (zavarovalec oziroma ponudnik) dne 2. 3. 2016 podpisal ponudbo za sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri tožeči stranki; da je istega dne odpovedal oziroma prekinil polico dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavarovalnici, d. v. z., in da tožeča stranka v dogovorjenem 8 dnevnem roku od prejema ponudbe le te ni odklonila.

7. Med strankama pa je bilo sporno, ali je sploh prišlo do sklenitve zavarovalne pogodbe. Tožeča stranka je trdila, da ponudbe v 8 dneh ni odklonila, zato se v skladu z določili ponudbe šteje, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena 2. 3. 2016, toženec pa nasprotno, in sicer, da je podpisal le soglasje, da želi skleniti ponujeno zavarovanje in da (le) podpis ponudbe ne pomeni sklenitve zavarovalne pogodbe ter da mu tožeča stranka nikoli ni posredovala zavarovalne police, k čemur se je zavezala v ponudbi.

8. V ponudbi (priloga A1) je določeno, da veže zavarovalca 8 dni od dneva, ko je prispela ponudba k zavarovalnici in da se, če zavarovalnica v tem roku ponudbe ne odkloni, šteje, da so zavarovalne pogodbe sklenjene in bodo zavarovalcu poslane zavarovalne police za vsako zavarovanje posebej. Enako določa tretji odstavek 925. člena Obligacijskega zakonika - OZ, in sicer, da se, če zavarovalnica v 8 dneh1 ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, šteje, da je ponudbo sprejela in da je pogodba sklenjena. Navedena določba predstavlja izjemo od splošnega pravila iz 30. člena OZ, po katerem molk naslovnika (razen v dveh posebej določenih primerih) ne pomeni, da sprejema ponudbo.

9. Sodišče prve stopnje je štelo, da je „zavarovalnica za svoj sprejem ponudbe sama določila svojo obveznost, da bo o (svojem) sprejemu ponudbe ponudnika (toženca) obvestila o sprejemu njegove ponudbe s posredovanjem zavarovalne police tožencu“2 in ob upoštevanju neprerekanega dejstva (214. člen ZPP), da tožeča stranka tožencu police ni posredovala, zaključilo, da je prišlo do molka naslovnika, ki v skladu s prvim odstavkom 30. člena OZ3 ne pomeni, da sprejema ponudbo, kar pomeni, da do sklenitve zavarovalne pogodbe ni prišlo.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je navedeno stališče sodišča prve stopnje posledica zmotne uporabe določbe 82. člena OZ, ki primarno narekuje, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Določilo ponudbe, da se, če zavarovalnica v tem roku ponudbe ne odkloni, šteje, da so zavarovalne pogodbe sklenjene in bodo zavarovalcu poslane zavarovalne police za vsako zavarovanje posebej, v smislu, da je sprejem ponudbe pogojevan s kakršnimkoli aktivnim ravnanjem tožeče stranke (s posredovanjem police), med strankama ni bilo sporno4, toženec je le poudarjal, da zavarovalne police ni nikoli podpisal5 oziroma mu ni bila poslana. Ker določilo ni bilo sporno, bi ga sodišče moralo uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena OZ), in sicer, da je zavarovalna pogodba sklenjena, če zavarovalnica (tožeča stranka) v 8 dnevnem roku od prispetja ponudbe k zavarovalnici, le te ne odkloni.

11. Po obrazloženem je bila torej zavarovalna pogodba za dopolnilno zdravstveno zavarovanje med strankama sklenjena 2. 3. 2016. Drugačno toženčevo razumevanje podpisa ponudbe, in sicer da je šlo le za soglasje, da želi skleniti pogodbo, je zmotno. Toženec se je s pogodbo zavezal v enkratnem znesku plačati mesečno premijo v znesku 27,49 EUR (329,88 EUR), kar je razvidno iz ponudbe. Tožeča stranka zahteva plačilo premije za čas veljavnosti pogodbe (od. 1. 6. 2016 do 30. 11. 2016), kar znaša 164,94 EUR. Izračun je pojasnjen v pripravljalnih vlogah tožeče stranke in mu toženec ni obrazloženo nasprotoval. Tožeča stranka je tudi pojasnila, zakaj je obračunana premija od 1. 6. 2016, čeprav je bila pogodba sklenjena 2. 3. 2016. Toženec je 2. 3. 2016 sam podpisal podpisal odpoved dopolnilnega zavarovanja pri Zavarovalnici, d. v. z., ki naj preneha zadnji dan v mesecu, ko poteče trimesečni odpovedni rok (priloga A7) in šele po poteku tega roka je začelo zavarovanje veljati, s tem pa tudi toženčeva obveznost plačila premije. Ker je toženec s podpisom ponudbe potrdil, da je seznanjen s splošnimi pogoji, navedenimi na ponudbi, ne more uspešno uveljavljati, da mu niso bili predloženi. Prav tako ni pomembno, ali je v istem obdobju plačal premijo tudi Zavarovalnici, d. v. z. Ker toženec ni izpolnil pogodbeno dogovorjene obveznosti, to je plačila zavarovalnih premij (921. člen OZ), jih je dolžan plačati z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so se do vložitve tožbe natekle v višini 34,90 EUR, tako da dolguje 199,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2019 do plačila (299. člen OZ in 381. člen OZ).

12. Po obrazloženem je višje sodišče višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (peta alineja 358. člen ZPP). Posledično je odločilo tudi o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožeča stranka je v postopku uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato ji mora toženec v 8 dneh povrniti 49,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 2. 2019 do plačila, 30,11 EUR nadaljnjih6 pravdnih stroškov in 59,94 EUR stroškov pritožbenega7 postopka, vse v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

1 Če ponudnik ni določil krajšega roka. 2 17. točka obrazložitve. 3 Ki v prvem odstavku določa, da če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. 4 Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. 5 Pritožba pravilno poudarja, da „pošiljanje police“ (smiselno podpis police) nima konstitutivnega pomena za sklenitev zavarovalne pogodbe (prim. četrti odstavek 925. člena OZ). Glej tudi Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, stran 811. 6 Tožeči stranki je bilo priznanih 10,00 EUR za sodno takso za dopolnitev tožbe, 11,40 EUR za stroške fotokopij in 8,71 EUR za stroške poštnin. 7 Tožeči stranki je bilo priznanih 54,00 EUR za sodno takso za pritožbo in 5,94 EUR za materialne stroške fotokopiranja in poštnine.