Jedro

V primeru, ko razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za vse vlagatelje, ki so dosegli minimalen prag, v poštev za sofinanciranje pridejo le vloge z največjim številom točk, in sicer se razpoložljiva sredstva vlagateljem dodeljujejo do porabe sredstev, namenjenih posamezni kohezijski regiji. Izpodbijani sklep tudi ni nezakonit iz razloga, ker iz obrazložitve ni razvidno, na katero mesto je bila uvrščena tožničina vloga. Take vsebine obrazložitve namreč ne Javni razpis ne ZUP ne zahtevata.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrnila tožničino vlogo za projekt A., št. vloge: 4300-7/2019/1612, s katero je ta kandidirala za sofinanciranje omenjenega projekta na Javnem razpisu: Podpora mikro, malim in srednje velikim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti, objavljenem v Uradnem listu RS št. 73/19 dne 6. 12. 2019 (v nadaljevanju: Javni razpis) (1. točka izreka). Odločila je še, da stroški v postopku niso nastali (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je toženka navedla, da je bila tožničina vloga ocenjena v skladu z merili, opredeljenimi v razpisni dokumentaciji, in sicer s skupno 84 točkami. Pojasnila je, da je zaradi velikega števila projektov zmanjkalo razpoložljivih sredstev. Ta so zadoščala le za sofinanciranje projektov, ki so na podlagi ocenjevanja dosegli najmanj 85 točk. Ker tožničina vloga tega praga ni dosegla, ni bila izbrana za sofinanciranje.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo. V njej navaja, da je izpodbijani sklep neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, saj v njem ni navedeno, zakaj je prišlo do zvišanja kriterija za odobritev sredstev sofinanciranja, določenega v javnem razpisu, iz prvotnih 50 točk na 85 točk, kolikor je ob odločanju dejansko znašal prag za dodelitev sredstev. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na katero mesto je bila uvrščena njena vloga. Prav tako ni mogoče preveriti, ali so ostali prijavitelji, ki so bili izbrani na javnem razpisu, izpolnjevali pogoje in dosegli predpisan kriterij (najmanj 85 točk), kar je pomembno, saj je tožnici do dodelitve sredstev zmanjkala le 1 točka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kako je toženka ocenjevala njeno vlogo in določila vrednost točk pri posameznem kriteriju. Ni jasno, za katero obdobje in za dodelitev katerih sredstev se je upoštevala njena vloga. Toženka je upoštevala le tožničine navedbe v vlogi. Pri kriteriju 2.2. ("Delež zmanjšanja količin nastalih odpadkov") bi ji morala priznati 10 točk in ne zgolj 7 točk. Pri kriteriju 3.2. ("Načrtovano povečanje prihodkov od prodaje") je tožnica v vlogi upoštevajoč epidemijo COVID-19 in negotove razmere v sektorju gostinstva in turizma podala previdno oceno, za kar je sedaj nepošteno kaznovana. Sodišču smiselno predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov upravnega spora.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

5. Tožnica v dveh pripravljalnih vlogah odgovarja na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo, sodišču predloži dodatne listinske dokaze in poda nov dokazni predlog za postavitev izvedenca ekonomsko finančne stroke.

6. Toženka pripravljalni vlogi priloži razširjeno Poročilo o izvedbi javnega razpisa z 8. 7. 2021, iz katerega izhaja, da je bila tožničina vloga navedena pod zap. št. 54. Enako število točk, t. j. 84 točk, sta na Javnem razpisu dosegla še dva prijavitelja. Prijavitelj B. B., s. p. je v primerjavi s tožnico dosegel večje število točk pri kriteriju "Povečanje energetske učinkovitosti", ki ga je razpisna dokumentacija predvidela kot odločilnega v primeru enakega števila točk več prijaviteljev, zato tožnica ne bi bila upravičena do preostanka sredstev niti v hipotetičnem primeru, če bi toženka sredstva dodelila še naslednji vlogi iz seznama prejemnikov sredstev kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

**Glavna obravnava in dokazni sklep**

7. Sodišče je 18. 9. 2023 izvedlo narok za glavno obravnavo in v dokazne namene vpogledalo v upravni spis in naslednje listine sodnega spisa: izpodbijani sklep z dne 12. 7. 2021 (priloga A2), vlogo tožnice z dne 26. 11. 2020 (priloga A3), poročilo o izvedbi javnega razpisa z dne 8. 7. 2021 (priloga A4 in C1), razširjeno poročilo o izvedbi javnega razpisa z dne 8. 7. 2021 (priloga B3), tabelo "Razdelitev projektov s 84 točkami" (priloga B4) in izjavo prijavitelja na obrazcu 2 z dne 25. 11. 2020 (priloga B5).

8. Sodišče je kot nerelevanten zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem tožnice in priče C. C. Slednja bi lahko podala pojasnila glede razlogov za prijavo na razpis in glede same priprave vloge, zlasti na kakšen način je bila narejena ocena načrtovanega povečanja prihodkov (kriterija 2.2. in 3. 2.), kar pa niso pravno relevantna dejstva za odločitev v zadevi, saj je ocenjevanje prispelih vlog na Javni razpis temeljilo na podatkih, navedenih v sami vlogi, ne pa na motivih prijavitelja oziroma razlogih, na katerih temeljijo v vlogi navedeni podatki.

9. Poleg tega je sodišče zavrnilo izvedbo dokaza s pridobitvijo in vpogledom v vloge - projekte drugih vlagateljev, ki so na javnem razpisu prejeli 85 točk ali več. V zadevi je namreč bistveno, ali je oziroma ni bil pravilno ocenjevan konkretni tožničin projekt. Tega pa z vpogledom v druge projekte in njihove ocene sodišče ne bi ugotovilo. Če je tožnica želela s tem dokaznim predlogom dokazovati neenako obravnavo prijaviteljev, sodišče pojasnjuje, da je tovrstni ugovor lahko relevanten za odločitev v tožbi le, če je konkretiziran. Manjkajoče trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti s predlaganjem dokazov. Tožnica je imela pravico, da se z vpogledom v upravne spise skladno z določbami 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prepriča, kako so bili uporabljeni kriteriji pri ostalih prijavljenih. Da bi tožnica tak vpogled skladno z določbami ZUP zahtevala, toženka pa bi ga zavrnila, tožnica ne navaja, iz upravnih spisov, ki jih je sodišču predložila toženka, pa to tudi ne izhaja.

10. Kot prepoznega je sodišče zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca ekonomsko finančne stroke, ki ga je tožnica predlagala šele v prvi pripravljalni vlogi z dne 19. 10. 2021, pri tem pa kljub izrecnemu pozivu sodišča ni ustrezno pojasnila, zakaj je dokazni predlog podala šele v tej fazi postopka (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

**K I. točki izreka**

11. Tožba ni utemeljena.

12. Predmet tega upravnega spora je zavrnitev tožničine vloge na Javnem razpisu, na katerem se je ta potegovala za sofinanciranje projekta A. Glavni očitek, ki ga tožnica v zvezi z izpodbijanim sklepom naslavlja na toženko, je neobrazloženost izpodbijanega sklepa oziroma pomanjkanje odločilnih razlogov v njem, zaradi česar meni, da ga ni mogoče preizkusiti. Med strankama sta sporna tudi ocena in točkovanje tožničine vloge, zlasti glede kriterijev 2.2. ("Delež zmanjšanja količin nastalih odpadkov") in 3.2. ("Načrtovano povečanje prihodkov od prodaje").

13. Tožničin ugovor glede pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa ni utemeljen.

14. V Javnem razpisu je bil določen prag, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, in sicer 50 točk pridobljenih pri ocenjevanju, brez upoštevanja merila "Regionalni kriterij" (drugi odstavek 5.2. poglavja Javnega razpisa, tretji odstavek 15. poglavja in drugi odstavek 16. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa). Kljub temu toženkina odločitev, da se s sofinanciranjem zagotovi možnost izvedbe projektov, ki so dosegli vsaj 85 točk, po presoji sodišča ne predstavlja spremembe razpisnih pogojev oziroma kriterijev, kot ji očita tožnica. Za svoje ravnanje je toženka namreč imela podlago v določbah Javnega razpisa, ki jih je morala pri svojem odločanju upoštevati.

15. V prvem odstavku 6. poglavja Javnega razpisa je navedena okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo Javnega razpisa. Iz slednjega izhaja, da je za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, v katero se uvršča tožnica, za vsa tri leta trajanja financiranja na razpolago 18.088,731,29 EUR oz. upoštevaje Spremembo Javnega razpisa, objavljeno v Uradnem listu RS 18. 6. 2021, 19.976.781,74 EUR, pri čemer se posamezne vloge financirajo največ v višini 200.000,00 EUR (drugi odstavek 9.3. poglavja Javnega razpisa). Iz besedila Javnega razpisa (četrtega odstavka 5.2. poglavja Javnega razpisa in četrtega odstavka 15. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa), na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevala tudi toženka, nadalje izhaja, da se vloge, ki dosežejo prag za sofinanciranje razdelijo v dve ločeni tabeli, glede na kohezijsko regijo za vsak rok posebej. Sredstva se vlogam, ki so dosegle prag, dodeljujejo po vrsti od najvišje ocenjene dalje. Dodeljevanje se izvaja ločeno za vsako od kohezijskih regij, do porabe sredstev, namenjenih posamezni kohezijski regiji za posamezno odpiranje. V primeru enakega števila točk bodo imele prednost tiste operacije, ki bodo pridobile več točk pri kriteriju "Povečanje energetske učinkovitosti", nato pri kriteriju "Povečanje snovne učinkovitosti" in nazadnje pri kriteriju "Tržni potencial projekta/operacije". V kolikor ima več operacij še vedno enako število točk, se upošteva vrstni red oddaje vlog (dan, ura, minuta). Nadalje, peti odstavek 15. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa (med drugim) določa, da minister sprejme končno odločitev s sklepom o zavrnitvi za vse vloge, ki so sicer dosegle prag za sofinanciranje, pa za njihovo sofinanciranje ne bi bilo na voljo razpoložljivih sredstev.

16. Navedeno pomeni, da v primeru, ko razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za vse vlagatelje, ki so dosegli minimalen prag, v poštev za sofinanciranje pridejo le vloge z največjim številom točk, in sicer se razpoložljiva sredstva vlagateljem dodeljujejo do porabe sredstev, namenjenih posamezni kohezijski regiji. S takšnim načinom obravnave vlog je bila tožnica (vnaprej) seznanjena z Javnim razpisom. V obravnavanem primeru so sredstva zadoščala le za sofinanciranje projektov, ki so na podlagi ocenjevanja dosegli 85 točk ali več, kar je toženka v sklicevanjem na zgoraj navedena določila Javnega razpisa v zadostni meri pojasnila. Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (85 namesto 50 doseženih točk) tako ni v nasprotju z določbami Javnega razpisa.

17. Po presoji sodišča je neutemeljen tudi tožničin ugovor, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno, za katero obdobje in za katera sredstva naj bi se upoštevala njena vloga. Sodišče ugotavlja, da iz 6. poglavja Javnega razpisa in 9.1. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa izhaja, da so bila v okviru javnega razpisa predvidena tri odpiranja. V Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji je navedena tudi okvirna višina sredstev, razpisanih za vsako od kohezijskih regij.1 Iz 10. poglavja Javnega razpisa oziroma 13. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa so razvidni trije2 roki za oddajo vlog, in sicer glede na predvideno leto začetka sofinanciranja.3 Čeprav v izpodbijanem sklepu ni izrecno navedeno, da se je tožničina vloga upoštevala pri razdelitvi sredstev na drugem razpisnem roku, sodišče sodi, da to ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Toženka je ravnala pravilno, ko je glede na datum oddaje tožničine vloge, t. j. 26. 11. 2020, in predviden začetek izvajanja operacije v letu 2021 (kar izhaja iz tožničine vloge), njeno kandidaturo upoštevala na drugem razpisnem roku, ki se je iztekel 30. 11. 2020. Če bi tožnica želela kandidirati za sredstva, razpisana v prvem razpisnem roku, bi svojo vlogo morala oddati najkasneje do 20. 1. 2020, česar pa nesporno ni storila.

18. Izpodbijani sklep tudi ni nezakonit iz razloga, ker iz obrazložitve ni razvidno, na katero mesto je bila uvrščena tožničina vloga. Take vsebine obrazložitve namreč ne Javni razpis ne ZUP ne zahtevata. Iz razlogov odločitve je razvidno tako število točk, ki jih je prejel tožničin projekt po posameznem kriteriju, kot kratko podana obrazložitev glede ključnih razlogov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno. Ocena in obrazložitev točkovanja pri posameznih kriterijih sta po presoji sodišča jasna, logična in razumna. Toženka je pri vsakem od kriterijev iz Javnega razpisa jedrnato pojasnila razloge, zaradi katerih je tožničini vlogi dodelila določeno število točk. Ti sledijo razlogom, ki jih je za posamezno število točk opredelila že toženka v razpisni dokumentaciji in Javnem razpisu. To je po presoji sodišča ustrezno glede vrsto postopka in obseg sodne kontrole, hkrati pa zadosti tudi standardu obrazložitve, kot izhaja iz 214. člena ZUP. Hipotetične situacije, ki jih navaja tožnica, ne morejo biti predmet obrazložitve, saj se niso zgodile.4

19. Tožnica tudi neutemeljeno oporeka točkovanju pri kriteriju 2.2. ("Delež zmanjšanja količin nastalih odpadkov") in 3.2. ("Načrtovano povečanje prihodkov od prodaje"). V 16. poglavju razpisne dokumentacije Javnega razpisa je tako v obrazložitvi posameznih meril glede merila 2.2. navedeno, da se načrtovano zmanjšanje količin nastalih odpadkov na doseženi prihodek iz gostinske dejavnosti preverja na podlagi podatkov, ki jih prijavitelj navede v Predstavitvenem načrtu (vlogi) za leto pred operacijo in za leto po navedeni operaciji in se izračuna po formuli, ki je prikazana v 11. poglavju razpisne dokumentacije Javnega razpisa. Ni sporno, da je tožnica v svoji vlogi v polju 213 navedla naslednje podatke: realizirana količina letnega odvoza odpadkov iz objekta v letu pred izvedeno operacijo je 18.204 l, načrtovana količina letnega odvoza odpadkov iz objekta po izvedeni operaciji pa je 14.000 l. Glede na posredovane podatke je tožnica ocenila, da bo delež načrtovanega zmanjšanja količin odpadkov po izvedeni operaciji v primerjavi s količino pred izvedeno operacijo preračunano na doseženi prihodek podjetja iz gostinske dejavnosti znašal 30,2 %, za kar je po merilu za ocenjevanje vlog 2.2. ("Delež zmanjšanja količin nastalih odpadkov") upravičena do 7 točk, kot ji jih je toženka tudi priznala, in ne do 10 točk, ki bi ji pripadle le, če bi delež načrtovanega zmanjšanja količin nastalih odpadkov ocenila nad 50 %, za kar se tožnica neutemeljeno zavzema v tožbi.

20. Glede merila 3.2. ("Načrtovano povečanje prihodkov od prodaje") je v 16. poglavju razpisne dokumentacije Javnega razpisa v obrazložitvi posameznih meril določeno, da se načrtovano povečanje prihodkov podjetja iz gostinske dejavnosti preverja na podlagi podatkov o prihodkih podjetja iz gostinske dejavnosti pred oddajo vloge in načrtovanim prihodkom podjetja iz gostinske dejavnosti v letu po zaključku operacije. Tožnica je v vlogi v polju 210 navedla, da so realizirani prihodki podjetja iz gostinske dejavnosti v letu pred operacijo znašali 276.382,88 EUR, načrtovana višina prihodkov podjetja iz gostinske dejavnosti v letu po izvedeni operaciji pa naj bi znašala 304.500,00 EUR. Po merilu 3.2. je skladno s 16. poglavjem razpisne dokumentacije Javnega razpisa vlagatelj upravičen do 3 točk, če načrtovano povečanje prihodkov podjetja iz gostinske dejavnosti v letu po zaključku operacije znaša do 10 %, do 7 točk, če načrtovano povečanje prihodkov znaša nad 10 % do 20 % in do 10 točk, če načrtovano povečanje prihodkov znaša nad 20 %. Glede na tožničino oceno, da bo načrtovano povečanje prihodkov podjetja znašalo 10,2 %, ji je toženka utemeljeno priznala 7 točk. Posledično za dodelitev zahtevanih 10 točk po merilu 3.2. ni podlage.

21. V danem primeru je presoja strokovne komisije temeljila na dejstvih in dokazilih, ki so izhajala iz tožničine vloge in jih je ta sama navedla. Sklicevanja na epidemijo COVID-19 in negotove razmere v sektorju turizma in gostinstva glede načrtovanega povečanja prihodkov podjetja iz gostinske dejavnosti, zaradi česar naj bi tožnica podala zelo previdno in zadržano oceno, toženka pri ocenjevanju ni mogla in tudi ni bila dolžna upoštevati, kot tudi ne presojati, ali so bile ocene drugih prijaviteljev morebiti pretirane. V drugem odstavku 5.1. poglavja Javnega razpisa in prvem odstavku 16. poglavja razpisne dokumentacije Javnega razpisa je bilo namreč jasno določeno, da bo strokovna komisija ocenjevanje izvedla na podlagi podatkov iz vloge prijavitelja. Način ocenjevanja je bil torej določen vnaprej v samem Javnem razpisu. Ob oddaji vloge je tožnica podpisala izjavo (obrazec 2: izjava prijavitelja z dne 26. 11. 2020 v prilogi B5), s katero je potrdila, da se strinja z merili za izbor operacij in s postopkom izbora ter preostalimi zahtevami, med drugim tudi z zahtevo, da mora prijavitelj v vlogi načrtovane cilje operacije prikazati realno. Tožnica se zato sedaj ne more sklicevati na to, da bi lahko načrtovane prihodke ocenila višje oziroma nerealno in posledično prejela višje število točk, kar naj bi po njenem mnenju storili drugi vlagatelji. Sodišče ob tem le dodaja, da so podatki iz vloge za prijavo in prejete dokumentacije osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov. Nedoseganje zastavljenih ciljev pa je lahko podlaga za zahtevo za vračilo (sorazmernega dela) prejetih sredstev. Za primer posredovanja neresničnih ali nepopolnih podatkov ali prikrivanja informacij pri prijavi na Javni razpis pa je predvidena tudi možnost odstopa toženke od pogodbe in obveznost vračila neupravičeno prejetih sredstev (18. poglavje Javnega razpisa oziroma 19.8 poglavje razpisne dokumentacije Javnega razpisa).

22. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 V skladu s spremembo Javnega razpisa, objavljeno v Uradnem listu RS št. 97/2021 z dne 18. 6. 2021, je za drugo odpiranje po odobrenih dodatnih sredstvih bilo na razpolago skupno 8.569.789,97 EUR, in sicer 7.836.548,12 EUR za vzhodno kohezijsko regijo in 733.241,85 EUR za zahodno kohezijsko regijo. 2 S spremembo Javnega razpisa, objavljeno v Uradnem listu RS št. 97/2021 z dne 18. 6. 2021, sta bila za razpis namesto treh predvidena le še dva roka za oddajo vlog. 3 Rok za oddajo vlog z začetkom sofinanciranja v letu 2020 se je iztekel 20. 1. 2020, rok za oddajo vlog z začetkom sofinanciranja v letu 2021 30. 11. 2020, rok za oddajo vlog z začetkom sofinanciranja v letu 2022 pa 30. 11. 2021. 4 Pri tem iz podatkov poročila o izvedbi javnega razpisa z dne 8. 7. 2021 izhaja, da so v drugem razpisnem roku ostala nerazdeljena sredstva v okvirni višini 120.000,00 EUR, tožnica pa je v svoji vlogi navedla, da bi za sofinanciranje svojega projekta potrebovala zgolj sredstva v višini 102.506,59 EUR. Glede na to, da 6. poglavje Javnega razpisa med drugim predvideva, da del razpisanih sredstev lahko ostane nerazporejen v primeru, da preostanek sredstev ne zadošča za pokritje celotnega planiranega sofinanciranja, opredeljenega v finančni konstrukciji vloge, ki bi bila naslednja upravičena do sofinanciranja, bi tožnica že na podlagi tega dejstva lahko sklepala, da njena vloga ni bila prva, ki je izpadla iz seznama prejemnikov kohezijskih sredstev.