Jedro

Inšpekcijski ukrep odreditve zdravstvenega pregleda (7. točka 47. člena Zakona o nalezljivih boleznih) se izreče, če posameznik, za katerega je podan sum na bolezen, ki je z zakonom določena za nalezljivo in za katero preprečevanje in obvladovanje so z zakonom določeni posebni ukrepi, ne ravna v skladu z odrejenim posebnim ukrepom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1133/96-9 z dne 13.1.1999.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.7.1996, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Zdravstvene inšpektorice Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Enote N.M. z dne 10.4.1996, z 2. točko izreka pa je zavrnilo njegovo predlog za povrnitev stroškov postopka. Z navedeno odločbo organa prve stopnje je bil tožniku zaradi suma na nalezljivo bolezen odrejen zdravstveni pregled v specialistični antirabični ambulanti pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo.

V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je organ prve stopnje odločil na podlagi 47. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95, v nadaljevanju ZNB) in 3. odstavka 15. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, v nadaljevanju ZODPM). S 7. točko 47. člena ZNB je določeno, da ima zdravstvena inšpekcija pri izvajanju nadzorstva nad preprečevanjem in obvladovanjem nalezljivih bolezni pravico in dolžnost odrediti zdravstveni pregled oseb in materiala, če je podan sum na nalezljivo bolezen. S 3. odstavkom 15. člena ZODPM je določeno, da Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije nadzoruje tudi izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo zdravstveno sanitarno, zdravstveno higiensko in zdravstveno ekološko varstvo prebivalstva. Iz upravnih spisov izhaja, in sicer iz obvestila Zavoda za zdravstveno varstvo N.M., Službe za epidemiologijo, higieno in ekologijo z dne 28.3.1996, da je bil pri tožniku podan sum na steklino, ker ga je ugriznila neznana žival, ter da se tožnik dne 1.2.1996 ni zglasil zaradi cepljenja kljub vabilu oziroma pozivom ob treh obiskih na domu. Glede na takšno dejansko stanje je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je kot pristojni organ uvedel inšpekcijski postopek in v skladu s 47. členom ZNB odredil zdravstveni pregled, v skladu z 49. členom ZNB pa odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Glede na podatke v upravnih spisih, ki izkazujejo, da tožniku ni bilo mogoče osebno vročiti odločbe, ker ga ni bilo najti v stanovanju niti na delovnem mestu, je ravnal pravilno, ko je odločbo vročil posredno, na način iz 95. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Tožbenega ugovora o poškodbi vrat stanovanja zaradi pribitja spisa na vrata, sodišče ne more sprejeti, ker te trditve tožnik z ničemer ne dokazuje. Tožbeni ugovor, da je z odločitvijo bilo poseženo v njegovo pravico do proste izbire zdravnika, je neutemeljen, saj se ta pravica ne more nanašati na primere prisilnega izvajanja ukrepov zdravstvenega varstva. Zato je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo organa prve stopnje. Neupošteven je tožnikov ugovor, da je tožena stranka odločila o pritožbi po preteku zakonskega roka, saj ta okoliščina ne more vplivati na drugačno odločitev.

V pritožbi, katere navedbe se nanašajo le na 1. točko izreka izpodbijane sodbe, uveljavlja tožnik pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje le povzelo navedbe tožene stranke in ni presodilo vseh njegovih tožbenih ugovorov. Napačno je ugotovilo, da naj bi ga ugriznila neznana žival, saj takšne poškodbe ni bilo. Odločitev organa prve stopnje, da pritožba ne zadrži izvršitve, ni v skladu z zakonom. V skladu z zakonom tudi ni način, s katerim je organ prve stopnje vročil svojo odločbo. Napačno je stališče, da se prosta izbira zdravnika ne more nanašati na primere prisilnega izvajanja ukrepov zdravstvenega varstva. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi in o zadevi samo odloči, ali pa vrne zadevo v ponovno presojo, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Za zavrnitev tožbe je navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Razlogi, na katere je oprlo svojo odločitev, so logični in prepričljivi in imajo podlago v podatkih upravnih spisov in v določbah ZNB, katere je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. Iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je presodilo vse tožbene ugovore.

V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski ukrep odreditve zdravstvenega pregleda iz 7. točke 47. člena ZNB. Po tej določbi se takšen inšpekcijski ukrep izda, če posameznik, za katerega je podan sum na bolezen, ki je z zakonom določena za nalezljivo in za katere preprečevanje in obvladovanje so z zakonom določeni posebni ukrepi, ne ravna v skladu z odrejenim posebnim ukrepom. Takšen inšpekcijski ukrep se izda po uradni dolžnosti v javnem interesu varovanja prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki je opredeljen v ZNB. Po 49. členu ZNB pritožba zoper odločbo, s katero se odredi takšen inšpekcijski ukrep, ne zadrži njegove izvršitve.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bilo v upravnem postopku dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno. Da gre pri tožniku za sum stekline, ki je po 8. členu ZNB nalezljiva bolezen, za katero preprečevanje in obvladovanje je v 10. členu ZNB med posebne ukrepe za njeno preprečevanje in obvladovanje uvrščeno tudi cepljenje (6. točka 10. člena), je bilo v upravnem postopku ugotovljeno iz podatkov navedenega obvestila Zavoda za zdravstveno varstvo N.M., Službe za epidemiologijo, higieno in ekologijo, iz katerih izhaja tudi, da se tožnik kljub vabilu in pozivom ob obiskih na njegovem domu ni odzval odrejenemu cepljenju. Navedeno obvestilo je tudi po presoji pritožbenega sodišča šteti kot dokaz, saj ima po določbah ZNB pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo dolžnost spremljanja izvajanja odrejenih posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. To dolžnost izvaja na podlagi prijave, ki jo mora v primeru suma na nalezljivo bolezen podati zdravnik v skladu z določbami 14. člena ZNB. Pritožbeni ugovor, da naj bi bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je neupošteven, saj tožnik v upravnem postopku in upravnem sporu ne navaja nobenih konkretnih okoliščin niti ne ponuja dokazov, da bi bili podatki navedenega obvestila neresnični.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili za vročitev odločbe tožene stranke z njenim pribitjem na vrata stanovanja izpolnjeni pogoji za posredno vročanje v skladu s 95. členom ZUP/86. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravica do proste izbire zdravnika, ki je določena z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ne more preprečiti izreka inšpekcijskega ukrepa iz 47. člena ZNB niti njegove prisilne izvršitve. Pravico do proste izbire zdravnika omejuje Ustava Republike Slovenije, ki določa v 3. odstavku 51. člena, da nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Takšen primer je inšpekcijski ukrep iz 47. člena ZNB, ki se izda v javnem interesu zaradi uresničevanja pravice do varstva pred nalezljivimi boleznimi, ki jo ima po 4. členu ZNB vsakdo.

O povrnitvi stroškov postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožeča stranka ni opredeljeno navedla kot to določa 2. odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja, ki jih ZUS ne ureja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo 1. točko izreka izpodbijane sodbe.