Jedro

Glede na to, da tožnik po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v stečajnem postopku ni umaknil tožbe, je v tem primeru zavrženje tožbe pomenilo neuspeh tožnika v pravdnem postopku, zato je dolžan toženi stranki povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (1. točka izreka) in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti nastale stroške postopka v višini 440,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

Zoper 2. točko izreka sklepa tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je upravičeno vložil tožbo in je zato tudi upravičen do povrnitve stroškov, ki so v zvezi z vložitvijo tožbe nastali. Meni, da tožena stranka do povrnitve svojih stroškov ni upravičena, saj je v odgovoru na tožbo izpodbijala tožbeni zahtevek tožnika po temelju in višini, izkazalo pa se je, da njeno stališče ni pravilno, saj je stečajna upraviteljica vtoževano terjatev pripoznala. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo stroške, nastale z vložitvijo tožbe, zahtevek tožene stranke na povrnitev stroškov postopka pa zavrne in ji naloži v plačilo tudi stroške pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

Tožnik je dne 28. 10. 2009 vložil predmetno tožbo, s katero je predlagal, da mu tožena stranka iz naslova premalo izplačane plače izplača 7.446,25 EUR in povrne stroške postopka. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 10. 12. 2009 predlagala zavrnitev zahtevka v celoti s stroškovno posledico. Nad toženo stranko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 1012/2010 z dne 20. 7. 2010 začet stečajni postopek in sodišče prve stopnje je s sklepom predmetni postopek prekinilo. Tožnik je v stečajnem postopku pravočasno prijavil svojo terjatev zoper toženo stranko in stečajna upraviteljica je tožnikovo prijavljeno terjatev priznala v višini 7.620,16 EUR, v preseženi višini 1.056,00 EUR pa jo je prerekala in v prerekanem delu tožnika napotila na pravdo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi tožnik imel pravni interes nadaljevati predmetni postopek le glede prerekane terjatve v stečajnem postopku, katere ugotovitev pa bi moral v okviru ugotovitvenega zahtevka izrecno zahtevati. Ker je tožnik le vztrajal pri zahtevku za plačilo terjatve v višini 7.446,25 EUR s pripadki, glede katerega je sam navedel, da mu je bila v stečajnem postopku s strani stečajne upraviteljice priznana, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega postopka, saj je tožnik zahteval ugotovitev že priznane terjatve v stečajnem postopku.

Po priznanju terjatve s strani stečajne upraviteljice (in s tem prenehanjem pravnega interesa za vodenje predmetnega individualnega delovnega spora) bi moral tožnik nemudoma umakniti tožbo, vendar tega ni storil. Po opravljenem naroku je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, zaradi pomanjkanja interesa tožnika. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadaljnji) v osmem odstavku 301. člena določa, da če je upnikova terjatev priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi. ZFPPIPP pa nima nobene določbe, ki bi vprašanje stroškov v pravdi urejalo drugače. Res je, da je tožnik v stečajnem postopku uspel, vendar gre za drug postopek in niti ZPP niti ZFPPIPP ne dajeta podlage za odločanje o stroških na podlagi uspeha v drugem postopku.

Pritožbeno sodišče le dodaja, da bi v obravnavani zadevi tožnik lahko dosegel povrnitev stroškov, če bi tožbo po priznanju terjatve v stečajnem postopku takoj umaknil. Glede na to, da tožnik po prenehanju pravne koristi s priznanjem terjatve v stečajnem postopku ni umaknil tožbe (če bi jo umaknil nemudoma, bi bil upravičen do stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP; a contrario bi tožena stranka sama trpela svoje stroške), je v tem primeru zavrženje tožbe pomenilo neuspeh tožnika v pravdnem postopku. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo določbe 154. člena ZPP. Zavrženje tožbe namreč za tožnika pomeni neuspeh, ne glede na razlog zavrženja. Četudi je torej tožnik ob vložitvi tožbe zanjo imel pravni interes, pa zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde (priznanje terjatve v postopku stečaja), izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in sodišče tožbo zavrže, to tudi z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njegov neuspeh(1). Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Bistveno je, da zavrženje tožbe predstavlja tožnikov neuspeh v pravdi in na drugi strani uspeh tožene stranke, kar pomeni, da je tožena stranka glede na splošno načelo uspeha v pravdi upravičena do povračila stroškov postopka, kot je pravilno sklenilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Pravdni postopek s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga, komentar 154. člena ZPP.