Jedro

Preizkus tožbe, na katerega se navezuje možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, sodišče opravi v postopku priprave za glavno obravnavo (269. člen ZPP). V okviru teh priprav lahko izda po predhodnem preizkusu tožbe tudi sklep, s katerim se lahko izreče za nepristojno (19. in 22. člen ZPP) in zadevo odstopi drugemu to je pristojnemu sodišču.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani, ki mu je predmetno pravdno zadevo odstopilo Okrožno sodišče v Kopru na podlagi pravnomočnega sklepa o tem, da samo ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi in da bo po pravnomočnosti odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani, je predlagalo vrhovnemu sodišču, da reši spor o pristojnosti. V utemeljitvi svojega predloga navaja, da se lahko sodišče uradoma izreče za krajevno nepristojno le v primerih, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. V tem primeru tožba tožencu še ni bila vročena. Okrajno sodišče zato meni, da je stvarno pristojno za odločanje o predmetni zadevi Okrajno sodišče v Kopru.

Vrhovno sodišče je v izreku navedeno odločitev sprejelo na naslednji procesnopravni in dejanski podlagi.

Sodišče je lahko stvarno in/ali krajevno nepristojno. Na svojo stvarno pristojnost mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (prvi odstavek 19. člena ZPP). To velja na primer na okrajnem sodišču v zadevah iz pristojnosti okrožnega sodišča in ne vedno tudi obratno. Tako se lahko okrožno sodišče izreče po uradni dolžnosti za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Sicer stvarno pristojno sodišče pa se lahko za krajevno nepristojno izreče po uradni dolžnosti le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in to le ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 22. člena ZPP). V obravnavanem primeru po navedbah Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je sprožilo kompetenčni spor, tožba še ni bila vročena tožencu (to ugotovitev potrjujejo tudi podatki spisa). Preizkus tožbe, na katerega se navezuje možnost sodišča, da se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, sodišče opravi v postopku priprave za glavno obravnavo (269. člen ZPP). V okviru teh priprav lahko izda po predhodnem preizkusu tožbe tudi sklep, s katerim se lahko izreče za nepristojno (19. in 22. člen ZPP) in zadevo odstopi drugemu to je pristojnemu sodišču. Iz navedenih ugotovitev izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru izdalo sklep o svoji nepristojnosti z dne 20.2.2002 v fazi predhodnega preizkusa tožbe. To pomeni, da je o navedenih procesnih predpostavkah Okrožno sodišče v Kopru odločilo v skladu z že omenjenimi določili ZPP. Dejanske ugotovitve, potrebne za rešitev obravnavanih procesnih vprašanj, potrjujejo stvarno in krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani za rešitev zadeve. Ob takem stanju spor o nepristojnosti (v smislu 24. in 25. člena ZPP) nima podlage. V skladu z navedenimi ugotovitvami je vrhovno sodišče odločilo, da je za rešitev zadeve pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.