Jedro

Drugi pritožnik ni prijavil udeležbe v postopku (v sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju) po drugem odstavku 52. člena ZDSS-1. Ker ni pridobil statusa udeleženca glede na 51. člen ZDSS-1, ni imel pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba drugega pritožnika nedovoljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP treba zavreči. Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev (v svet delavcev), ki so ali ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh zahtevajo na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Ta rok je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da nanj pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Če predlagatelj vloži predlog, v katerem zahteva razveljavitev volitev na podlagi 53. člena ZSDU, po izteku tega roka, sodišče takšen predlog v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavrže.

Izrek

I. Pritožba drugega pritožnika in dopolnitev pritožbe obeh pritožnikov se zavržeta.

II. Pritožbi prvega pritožnika se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo kot nezakonite razveljavilo volitve v svet delavcev A. d.o.o., B., ki so bile začete s sklepom o razpisu volitev za člane sveta delavcev z dne 30. 3. 2016 in so potekale dne 13. 5. 2016. 2. Zoper navedeno sodbo sta vložila pritožbo oba pritožnika iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbo kot prepozno zavrže. V pritožbi navajata, da je predsednica volilne komisije 17. 5. 2016 objavila uradne rezultate volitev predstavnikov delavcev v svet delavcev, tako da je na vseh oglasnih deskah objavila zapisnik volitev kandidatov v svet delavcev z dne 13. 5. 2016 in uradne rezultate volitev. Izvoljeni predstavniki so se 26. 5. 2016 sestali in izbrali namestnika predsednika ter člana nadzornega sveta A. d.o.o., nakar so 30. 5. 2016 prejeli sklep volilne komisije z dne 27. 5. 2016 o neveljavnosti volitev sveta delavcev, ki ga pritožnika tudi izpodbijata na sodišču. Tožba, ki jo je v tem kolektivnem delovnem sporu vložil C.C., je prepozna, saj je bila vložena po izteku 8 dnevnega roka, ki ga določa ZSDU. Volitve so bile razglašene 17. 5. 2016, tožba pa je bila vložena 26. 5. 2016. Prvi pritožnik navaja, da je svojo udeležbo prijavil v tem kolektivnem delovnem sporu in prosil sodišče za vpogled v sodni spis in kopiranje spisa, vendar pa o tem zaradi odsotnosti sodnice še ni bilo odločeno. Tudi volilna komisija jima ni želela izročiti tožbe oziroma predloga C.C.. Izpodbijana sodba je nezakonita že zato, ker sodišče pritožnikov v skladu z 51. členom ZDSS-1 ni obvestilo o začetku postopka, jima ni dalo možnosti, da se udeležita postopka, obvestila pa ni objavilo v uradnem listu, na oglasni deski ter spletnih straneh sodišča. S tem je bil kršen prvi odstavek 339. člena ZPP in 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker sodišče ni ugotovilo, da so bili rezultati volitev javno razglašeni 17. 5. 2016, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pri svoji odločitvi tudi ne bi smelo upoštevati pripoznave s strani volilne komisije, saj bi morala ta uveljavljati, da je bila tožba C.C. prepozna. Ravnanje volilne komisije je bilo nedvomno v nasprotju s prisilnimi predpisi in nemoralno. Sodišče prve stopnje ni uporabilo prvega odstavka 53. člena ZSDU, kršilo je 3. in 7. člen ZPP, prvi odstavek 339. člena ZPP in 6. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločitev oprlo na nedovoljena razpolaganja strank.

3. Pritožnika sta vložila tudi dopolnitev pritožbe, v kateri navajata, da vztrajata pri navedbah iz njune pritožbe, poleg tega pa navajata tudi nove pritožbene očitke v zvezi z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlagatelj in nasprotni udeleženec sta podala odgovor na pritožbo, v katerem predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

5. Dopolnitev pritožbe obeh pritožnikov je prepozna, pritožba drugega pritožnika ni dovoljena, pritožba prvega pritožnika pa je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, ki jih je v pritožbi uveljavljal prvi pritožnik, pri čemer je tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Glede na to, da je predlagatelj kot kandidat za člana sveta delavcev v tem kolektivnem delovnem sporu uveljavljal razveljavitev volitev za člane sveta delavcev, je za odločanje v tem kolektivnem delovnem sporu pristojno delovno sodišče na podlagi točke d) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.). Prvi in drugi odstavek 54. člena ZDSS-1 določata, da lahko vložijo pravno sredstvo tudi udeleženci, čeprav niso sodelovali v postopku na prvi stopnji, pri čemer morajo vložiti pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca, ki mu je bila odločba najkasneje vročena. Na podlagi tretjega odstavka 54. člena ZDSS-1 pa šteje sodišče kot pravočasno tudi pravno sredstvo udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji, čeprav je bilo vloženo po roku iz drugega odstavka 54. člena ZDSS-1, če ga je prejelo, preden je odločalo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca. Na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZDSS-1 je določen tridnevni rok za pritožbo tudi v kolektivnih delovnih sporih za razveljavitev volitev članov sveta delavcev.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodba sodišča prve stopnje predlagatelju in nasprotnemu udeležencu vročena 1. 6. 2016. Glede na tretji odstavek 52. člena ZDSS-1, drugi odstavek 54. člena ZDSS-1 in četrti odstavek 111. člena ZPP je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe 6. 6. 2016. Ker sta pritožnika dopolnitev pritožbe vložila pri sodišču prve stopnje 14. 6. 2016 in ker se za presojo pravočasnosti dopolnitve pritožbe ne more upoštevati tretji odstavek 54. člena ZDSS-1 (saj niti predlagatelj niti nasprotni udeleženec zoper prvostopenjsko sodbo nista vložila pritožbe), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila dopolnitev pritožbe vložena po preteku zakonskega roka, zato jo je na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.

9. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da sta pritožnika pritožbo z dne 6. 6. 2016 vložila pravočasno (glede na drugi odstavek 54. člena ZDSS-1), vendar pa drugi pritožnik (za razliko od prvega pritožnika) ni prijavil udeležbe v postopku po drugem odstavku 52. člena ZDSS-1, zato sodišče prve stopnje v zvezi z njim niti ni moglo postopati po določbah od tretjega do šestega odstavka 51. člena ZDSS-1. Ker torej drugi pritožnik ni pridobil statusa udeleženca glede na 51. člen ZDSS-1, pritožbeno sodišče zaključuje, da drugi pritožnik ni imel pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP je torej pritožba drugega pritožnika nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavrglo.

10. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da prvi pritožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni ugotovilo, ali je bil predlog predlagatelja v tem kolektivnem delovnem sporu pravočasen. Prvi odstavek 53. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Ur. l. RS, št. 42/1993 in nadalj.) določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev (v svet delavcev), ki so ali ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh zahtevajo na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Ta rok je, podobno kot npr. rok iz tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013), materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da nanj pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Če predlagatelj vloži predlog, v katerem zahteva razveljavitev volitev na podlagi 53. člena ZSDU, po izteku tega roka, sodišče takšen predlog v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavrže. Ker se sodišče prve stopnje do vprašanja pravočasnosti vložitve predloga predlagatelja ni opredelilo (in ni ugotavljalo, ali je bil ta predlog pravočasen), je po zaključku pritožbenega sodišča storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba o tem odločilnem dejstvu nima razlogov. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prvega pritožnika ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je bil predlog v tem kolektivnem delovnem sporu vložen v zakonsko določenem roku iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, glede svoje odločitve navesti razloge o tem odločilnem dejstvu in v odvisnosti od teh ugotovitev ponovno odločiti v tem kolektivnem delovnem sporu.

11. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku in kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so ugotovljene bistvene kršitve postopka volitev vplivale oziroma bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev članov sveta delavcev (aktivno volilno pravico so uresničevale tudi tiste osebe, ki je na podlagi drugega odstavka 12. člena ZSDU niso imele; število predlagateljev kandidatov za člane sveta delavcev je bilo manjše od minimalnega števila predlagateljev, določenega v prvem odstavku 27. člena ZSDU,...). Po stališču pritožbenega sodišča že zgoraj omenjene nepravilnosti zadoščajo za ugotovitev, da je v postopku volitev za člane sveta delavcev prišlo do takšnih bistvenih kršitev postopka volitev, da je to vplivalo na zakonitost volitev (oziroma najmanj, da bi to lahko vplivalo na zakonitost volitev).

12. Prvi pritožnik v pritožbi očita sodišču prve stopnje tudi kršitev 3. člena ZPP, 7. člena ZPP in 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, smiselno zato, ker naj bi sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na nedovoljeno razpolaganje nasprotnega udeleženca, oziroma ker naj bi upoštevalo pripoznavo zahtevka s strani nasprotnega udeleženca, ki naj bi bila podana v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZPP. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec v dosedanjem postopku pred sodiščem prve stopnje ni pripoznal zahtevka oziroma predloga predlagatelja. Priznanje dejstev s strani nasprotnega udeleženca pa ne pomeni pripoznave zahtevka, kot to zmotno zaključuje prvi pritožnik. Poleg tega priznanja določenih dejstev s strani nasprotnega udeleženca (s katerimi prvi pritožnik ne soglaša) ne pomeni niti nedovoljenega razpolaganja nasprotnega udeleženca v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP, zato so pritožbeni očitki prvega pritožnika o kršitvi 3. člena ZPP, 7. člena ZPP in 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeni.

13. Pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka ni odločalo, ker niso bili priglašeni.