Jedro

Dejstvo je, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ob ugotovitvi, da ima premoženje, ki presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne vpliva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s prvim pravnim nasvetom, ki ga je v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v A., opr. št. ... z dne 9. 7. 2008 že koristil pri odvetniku A.A. dne 2. 9. 2008. Kot pravno podlago za svojo odločitev navaja prvi odstavek 23. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 3/2007 s spremembami) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami), ki določa, da se brezplačna pravna pomoč kljub dejstvu, da so sicer glede na dohodke oz. prejemke prosilca in njegovih družinskih članov izpolnjeni drugi pogoji za dodelitev le-te, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar na dan vložitve prošnje prosilca znaša 13.302 EUR. Tožena stranka je na podlagi navedb tožnika v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predloženih listin ugotovila, da je prosilca – tožnika - šteti za samsko osebo in da je v času od 1. 6. 2008 do 30. 11. 2008 bil upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči v višini 210,10 EUR mesečno. Iz z.k. izpiska, ki ga je organ pridobil po uradni dolžnosti v skladu s 33. členom ZBPP, izhaja, da je prosilec lastnik nepremičnin, pripisanih vl. št. ..., k.o. ..., ki v naravi predstavljajo dvorišče v izmeri 446 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 91 m2, stanovanjsko stavbo v izmeri 87 m2 in njivo v izmeri 2413 m2. V skladu z določbo 1. alinee drugega odstavka 23. člena ZSV se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oz. družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Višino primernega stanovanja za eno osebo je tožena stranka ugotovila na podlagi 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), ki se uporablja na podlagi določb 10. in 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, št. 69/2003 s spremembami). Ta določa, da je za eno osebo primerno stanovanje v razponu izmere med 20 m2 do 45 m2. Stanovanjska stavba, katere zemljiško knjižni lastnik do celote je prosilec, meri po navedbi prosilca dejansko 66 m2, kar pomeni, da navedena kvadratura presega maksimalno površino primernega stanovanja za eno osebo za 21 m2, zato se navedeni presežek upošteva kot premoženje prosilca. Pri ugotavljanju vrednosti tega premoženja je bilo potrebno izhajati iz zneska 20.000 EUR, kolikor po navedbi prosilca znaša tržna vrednost stanovanjske stavbe. Vrednost m2 površine v stanovanjski stavbi torej znaša 303,03 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja 6.363,63 EUR. Prav tako se kot premoženje upošteva tudi dvorišče v izmeri 446 m2, ki ga je prosilec ocenil na vrednost od 20.000 EUR do 25.000 EUR. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da ima prosilec premoženje, ki se upošteva v smislu določil 23. člena ZSV in katerega skupna vrednost znaša 26.363,63 EUR (6.363,63 EUR + 20.000 EUR), ta pa torej presega cenzus iz prvega odstavka 23.člena ZSV (13.302 EUR), kar utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke iz razloga, ker nima denarnih sredstev za plačilo brezplačne pravne pomoči, ki jo je že koristil pri odvetniku. Navaja, da na dejstvo, da živi v nepremičnini, ki presega maksimalno velikost primernega stanovanja in posledično tudi vrednost, nima vpliva, je pa to za njega breme. Zato kljub temu predlaga, da se mu brezplačna pravna pomoč odobri. Nepremičnina v kateri živi, je stara in z dvoriščem in ostalimi površinami predstavlja funkcionalno celoto. Kakršnikoli posegi niso možni, saj predstavljajo strošek, ki ga ne zmore. Nepremičnina za trg ni zanimiva. Ker je brezposelna oseba in prejemnik denarne pomoči na centru za socialno delo, prosi tudi za oprostitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom, vsi pa morajo biti izpolnjeni kumulativno.

Tako se ugotavlja finančni položaj prosilca na podlagi dohodkov in prejemkov prosilca ter dohodkov in prejemkov njegove družine, kakor tudi glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Pri ugotavljanju lastnega dohodka, kot podlage za odobritev brezplačne pravne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo oz. družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (14. člen ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 27.a člena ZSV). V skladu z določbo prvega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP se brezplačna pravna pomoč kljub dejstvu, da so sicer glede na dohodke oz. prejemke prosilca in njegovih družinskih članov izpolnjeni pogoji za dodelitev le-te, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar na dan vložitve prošnje znaša 13.302 EUR. Glede na to, da iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik lastnik nepremičnin pripisanih vl. št. ..., k.o. ..., ki v naravi predstavljajo dvorišče v izmeri 446 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 91 m2, stanovanjsko stavbo v izmeri 87 m2 in njivo v izmeri 2413 m2, je tožena stranka ob ugotovitvi, da je tožnik samska oseba v skladu s 1. alineo drugega odstavka 23. člena ZSV ob upoštevanju 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem kot primerno stanovanje pravilno upoštevala površino za samsko osebo, to je med 20 m2 do 45 m2 in kot presežek pravilno štela 21 m2, glede na to, da je tožnik izjavil, da stanovanjska stavba, katere zemljiško knjižni lastnik je, meri 66 m2. Upoštevaje vrednost stanovanjske stavbe, ki jo je navedel tožnik (20.000 EUR) in ugotovljeno kvadraturo (66 m2), tako tudi po presoji sodišča presežek kvadrature primernega stanovanja znaša 6.363,63 EUR. Prav tako se kot premoženje v smislu prvega odstavka 23. člena ZSV upošteva tudi dvorišče v izmeri 446 m2, katerega vrednost je tožnik ocenil na 20.000 do 25.000 EUR. Skupna vrednost premoženja, ki se v smislu določbe 23. člena ZSV upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako znaša 26.363,63 EUR in presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša 13.302 EUR. Glede na navedeno je zato sodišče kot neutemeljene zavrnilo tožbene navedbe v zvezi z slabim stanjem nepremičnin, v katerih tožnik živi in njihovo tržno nezanimivost. Dejstvo, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, pa kot je bilo že navedeno, ob ugotovitvi, da ima premoženje, ki presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne vpliva.

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče še pripominja, da o zahtevku tožnika za oprostitev plačila stroškov postopka ni odločalo, saj se po določbi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.