Jedro

V sporu majhne vrednosti je sodbo zaradi odpovedi mogoče izdati samo, če tožnik ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je bil v redu povabljen, ne pa tudi, če izostane iz katerega od naknadnih narokov. Pravna podlaga 455. in 456. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Izpodbijana sodba na podlagi odpovedi se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Ker tožnik ni pristopil na narok za glavno obravnavo dne 14.11.2000, pa je bil nanjo pravilno povabljen, je sodišče glede na to, da gre za spor majhne vrednosti, sklicujoč se na določbe 455. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. Republike Slovenije št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je tožnikov tožbeni zahtevek zoper toženca zavrnilo ter ga zavezalo tožencu povrniti 21.549,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 14.11.2000 dalje do plačila. Zoper takšno sodbo se pravočasno laično pritožuje tožnik. Prvenstveno uveljavlja, da je z naroka za glavno obravnavo izostal iz opravičenih razlogov, to je zaradi obnove poškodbe kolena in je o tem dan prej pisno obvestil sodišče. Obvestilo je osebno delavki sodišča izročila V.C.iz Ž. št. 21. V zvezi s tem predlaga fotokopijo svojega dopisa sodišču z dne 13.11.2000 in predlaga zaslišanje V.C.. V nadaljevanju pojasnjuje svoje videnje zadeve ter drugih zadev, ki se vodijo oziroma so se vodile med pravdnima strankama, vendar se pritožbeno sodišče glede na to, da za odločitev niso bile pomembne, s temi navedbami ni podrobneje ukvarjalo oziroma jih ne povzema v razloge te odločitve. Pritožba je utemeljena. V sporu majhne vrednosti je mogoče izdati sodbo zaradi odpovedi, če sodišče razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka na narok ne pride, pa čeprav je bila nanj v redu povabljena (že citirani 455. čl. ZPP). V skladu z načelom koncentracije postopka (1. odst. 11. čl. ZPP) in enotnosti glavne obravnave (2. odst. 298. čl. ZPP) mora sodišče skrbeti za to, da se postopek ne zavlačuje in da se obravnava, če je le mogoče, dokonča na enem naroku. Toda če to ni mogoče in je narokov za glavno obravnavo več, potem vsi naroki, ki jih sodišče opravi od vložitve tožbe pa do odločitve o tožbenem zahtevku, predstavljajo eno procesno dejanje oziroma eno glavno obravnavo. ZPP v 455. čl. določa, da sodišče izda sodbo zaradi odpovedi, "če sodišče razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok", čeprav je bila v redu povabljena. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je (ob obstoju preostalih pogojev) mogoče izdati sodbo zaradi odpovedi v primeru izostanka tožnika s kateregakoli naroka za glavno obravnavo. Takšno stališče pa je po oceni pritožbenega sodišča zmotno. Dikcija "če sodišče razpiše glavno obravnavo in tožeča stranka ne pride na narok", kaže na to, da ima zakon v mislih tisti narok za glavno obravnavo, ki razpisu glavne obravnave neposredno sledi, to pa je le prvi narok za glavno obravnavo, če je bilo opravljenih več narokov. V prid takšni interpretaciji govori tudi določba 456. čl. ZPP, da mora sodišče v vabilu na glavno obravnavo med drugim navesti, da bo štelo, da je tožeča stranka, ki ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, odpovedala tožbenemu zahtevku. Tudi prej veljavni Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 je domnevo umika tožbe predvideval le za primer izostanka tožnika s prvega naroka za glavno obravnavo, ne pa tudi za primer izostanka z naslednjih morebitnih narokov. V konkretnem primeru je iz spisa razvidno, da je sodišče glavno obravnavo razpisalo za dne 6.6.1994 in da je na ta dan opravilo prvi narok, izpodbijana sodba zaradi odpovedi pa je bila izdana na drugem naroku za glavno obravnavo dne 14.11.2000, torej na naroku, ko je po zgoraj obrazloženem sodišče prve stopnje po mnenju drugostopnega ni moglo več izdati. To pa pomeni, da je sodbo na podlagi odpovedi izdalo v nasprotju z določbami ZPP, zato je podana absolutna bistvena kršitev odločb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. navedenega zakona, torej kršitev, na katero je moralo sodišče druge stopnje po določbi 2. odst. 350. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti in ki je narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP).